Slovenija zanika diskriminacijo hrvaških varčevalcev LB

Jutarnji list je včeraj objavil prispevek, v katerem je med drugim trdil, da so bili hrvaški varčevalci LB znova izigrani, ker so po sodbi v zadevi Ališić deležni nižjih obresti pri izplačilu deviznih vlog v primerjavi z varčevalci iz Slovenije v začetku 90. let.

"Varčevalci v Sloveniji so se v 90. letih v večini odločili za izplačila v 10 polletnih obrokih (pet let). Obrestna mera v tem petletnem obdobju, do leta 1998, je bila tržna obrestna mera plus 0,25 odstotkov", spominjajo slovenski diplomati v Zagrebu.

Poudarjajo, da je napačna tudi navedba, da je Slovenija za varčevalce na svojem teritoriju za leti 1991 in 1992 upoštevala šestodstotno obrestno mero. "Te obrestne mere niso prejeli varčevalci, temveč je bila upoštevana ob prevzemu obveznosti bank v dolg Republike Slovenije", so zapisali.

Na veleposlaništvu so poudarili, da je želela Slovenija v duhu sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Ališić v čim krajšem času odpraviti ugotovljene kršitve človekovih pravic varčevalcev, ki do svojih deviznih vlog niso mogli več kot 25 let. Zato je z uveljavitvijo zakona ustrezno oblikovala verifikacijski postopek.

Med drugim so zagotovili realno vrednost premoženja varčevalcev z določitvijo pogodbene obrestne mera za leto 1991, za leto 1992 je bila šestodstotna, kot narekuje sodba, po tem obdobju pa se je zagotovila ohranitev realne vrednosti premoženja z 1,79-odstotno obrestno mero, so dodali.

Kot so izpostavili, je tudi odbor ministrskih namestnikov pri Svetu Evrope, ki je pristojen za nadzor nad izvrševanjem sodbe ESČP, septembra 2015 potrdil, da je pravna podlaga, ki jo je sprejela Slovenija, ustrezna, tudi z vidika obresti.

Omenjajo, da podatki Sklada RS za nasledstvo ne potrjujejo navedb, da so varčevalci Ljubljanske banke Glavne podružnice Zagreb nezadovoljni z izplačili ter da je včerajšnje poročanje o "splošnem nezadovoljstvu varčevalcev zagrebške podružnice LB napačno in zavajajoče", saj "doslej podani ugovori predstavljajo manj kot en odstotek izdanih informativnih izračunov".

Do 13. oktobra je zahtevke za verifikacijo na skladu vložilo nekaj manj kot 26.000 varčevalcev, pri čemer se jih več kot polovica nanaša na zagrebško podružnico. Sklad je na tej podlagi varčevalcem LB GP Zagreb izdal nekaj manj kot 10.000 informativnih izračunov, plačilo pa je prejelo 5950 varčevalcev. Izplačanih je 72 milijonov evrov, so navedli.

Kot opozarjajo, ne držijo niti navedbe, da gre za sodbo ESČP, znano kot "Ališić in drugi proti Sloveniji", in za tri varčevalce BiH, ki so imeli svoje devizne vloge v Ljubljanski banki, temveč gre za sodbo, znano kot "Ališić in drugi proti državam naslednicam", in za tri varčevalce, ki so imeli stare neizplačane devizne vloge v bankah na območju BiH, in sicer dva pritožnika v Ljubljanski banki Sarajevo, en pritožnik pa v Investbanki.

V primeru Slovenije sodba tako zajame vse varčevalce Ljubljanske banke v Sarajevu in varčevalce Ljubljanske banke v Zagrebu.

"Neresnične so tudi navedbe, da ESČP poziva varčevalce, naj mu sporočijo, ali je Slovenija v njihovem primeru spoštovala sodbo", nadaljujejo.

Skladno z našim poznavanjem postopkov ESČP gre pri pozivih ESČP, ki jih hrvaški mediji napačno tolmačijo kot pritrjevanje sodišča nezadovoljnim hrvaškim varčevalcem, za običajne pozive v primerih pilotnih sodb. Ti so poslani z namenom, da lahko ESČP na podlagi prejetih informacij številne vloge, za katere se odprejo procesne možnosti pred nacionalnimi organi, v tem primeru v Sloveniji, izbriše s seznama pritožb na ESČP.

Na koncu so tudi zapisali, da ne držijo navedbe, da je Slovenija devize varčevalcev zagrebške podružnice pretvorila v lastna sredstva države.

"Devizna sredstva komercialnih bank so bila v bivši skupni državi posredovana Narodni banki Jugoslavije, ki je bankam dala dinarska sredstva, da so z njimi lahko vršile kreditno dejavnost. Tako je LB v Zagrebu ta sredstva plasirala kot kredite v hrvaško gospodarstvo. Teh kreditov ni mogla in jih še vedno ne more izterjati. Vračilo teh kreditov bi LB omogočilo, da bi sama v veliki meri poplačala varčevalce", so sklenili.