Slovenski bruto domači proizvod (BDP) se je v letošnjem prvem četrtletju skrčil za 6,4 odstotka, glede na enako obdobje lani pa za 8,5 odstotka, v prvi objavi navaja državni statistični urad. Glavna razloga za krepak padec, ki je na četrtletni ravni realno največji doslej, sta manjša izvoz in obseg investicij.
Po dveh zaporednih četrtletnih padcih gospodarstva je Slovenija tudi uradno zašla v recesijo. V zadnjem lanskem četrtletju se je obseg BDP na letni ravni zmanjšal za 0,8 odstotka.
Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril Andrej Flajs iz sektorja za nacionalne račune pri statističnem uradu, je Slovenija ostro zdrsnila v recesijo. Padec BDP je realno vezan na velik padec izvoza blaga, ki se nadaljuje tudi v aprilu. Slovenija je v prvih štirih mesecih po začasnih podatkih izvozila za 24,4 odstotka manj blaga kot v enakem obdobju lani, uvozila pa ga je za 29 odstotkov manj. Pokritost uvoza z izvozom je bila 95-odstotna.
Z največ težavami se soočata predelovalna dejavnost, ki je vezana na izvoz, in gradbeništvo. To potrjujejo tudi podatki o zaposlenosti, ki je izrazito padla le v predelovalni dejavnosti. V gradbeništvu padec zaposlenosti še ni tako izrazit, ker je zaradi nedokončanih objektov še vedno dovolj dela na zaključnih delih. Medtem pa sektor država zaposlenost še vedno povečuje.
Padec BDP v Sloveniji je po Flajsovih besedah pogojen z obsegom zadolževanja, ki ga v recesiji ni več, s čimer država prehaja na izravnano bilanco v transakcijah s tujino. "V Sloveniji se bo recesija končala takrat, ko se bodo povečali apetiti po investiranju in s tem hkrati po zadolževanju," je poudaril Flajs.
Tako ostrega padca, kot je bil v prvem četrtletju, sicer ni več pričakovati, je pa možno dodatno poglabljanje, kar dokazujejo podatki za april. Vprašanje pa je, tako Flajs, koliko časa bo kriza kot takšna ostala in kako se bo prenašala na ostale sektorje. Nekateri sektorji namreč še niso v krizi.
