Slovenija postaja starajoča se družba, zato je dodatna skrb za starejše nujna

Na današnjem drugem in sklepnem dnevu konference, ki letos poteka pod naslovom Soodgovorno načrtovanje novih strateških usmeritev na področju socialnega varstva, je zbrane uvodoma nagovoril minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, ki je spregovoril tudi na spremljajoči novinarski konferenci.

Kot je poudaril, je izzivov, s katerimi se soočajo, zelo veliko, še dodatno pa jih zaostruje covid-19. "Ta nas je po eni strani tudi povezal, da krepimo medsebojno sodelovanje za skupne cilje," je dejal. Spomnil je, da je ministrstvo v začetku leta pristopilo k pripravi nacionalnega programa socialnega varstva, pri čemer so v pripravo vključili strokovna združenja in ostale deležnike.

"Odzivi so bili številni, kar je odraz ne le strokovnega znanja in izkušenj, ampak tudi velike pripravljenosti na sodelovanje, kar je v teh časih še posebej pomembno," je zadovoljen minister. Resolucija, ki predstavlja nov strokovni strateški dokument za uresničevanje skupnega poslanstva krepiti družbeno povezanost, blažiti stiske ljudi in preprečevati socialno izključenost, bi bila lahko dana v javno razpravo do konca leta.

V pripravo se je vključila tudi Socialna zbornica Slovenije. Kot je povedal njen predsednik Nace Kovač, resolucija nadaljuje ciljne usmeritve iz preteklega obdobja za zmanjšanje tveganju revščine in socialne izključenosti, prioriteta pa je tudi izboljšanje kakovosti in razpoložljivosti storitev ter programov na področju socialnega varstva.

Na letošnjih dnevih Socialne zbornice Slovenije se osredotočajo tudi aktualne izzive, povezane s covidom-19 in stanjem v socialno-varstvenih zavodih. Minister je spomnil, da trenutno potekajo vsebinski pogovori za pripravo petega protikoronskega paketa, v katerem bodo tudi ukrepi za področje socialne varstva izjemno pomembni.

Hkrati domove za starejše tudi kadrovsko krepijo, v prihodnje pa se bodo gradile nove kapacitete s podelitvijo koncesij in črpanjem evropskih sredstev, tudi za krepitev kapacitet za dnevno varstvo in oskrbo na domu.

Velik poudarek je na predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi sistemsko rešil izzive in vzpostavil sistem, ki bi bil finančno dostopen in bi starejšim omogočal svobodno izbiro, ali želijo ob podpori ustreznih storitev jesen življenja preživeti doma ali v domu za starostnike. Kot je opozoril minister, so v Sloveniji starejši in njihovi svojci nadpovprečno obremenjeni s stroškom za dom ali storitve dolgotrajne oskrbe in to želijo spremeniti.

"Čeprav vse rešitve še niso dokončno urejene, smo enotni, da ta zakon potrebujemo," je o zakonu, ki je v 45-dnevnem obdobju javne razprave, dejal minister. Glede odzivov je povedal, da bodo na njihovi podlagi morda o nekaterih predlogih ponovno razmislili in poiskali rešitve, ki bi skušale v celoti odgovoriti na potrebe po dolgotrajni oskrbi.

V javni razpravi sodeluje tudi Socialna zbornica Slovenije. Kot je povedal Kovač, so zadovoljni, da predlog omogoča kadrovsko in prostorsko krepitev institucionalnega varstva, raznovrstne možnosti za oskrbo in krepitev pomoči na domu ter drugih storitev in povezanost socialnega ter zdravstvenega varstva.

"Temeljni okvir zakona o dolgotrajni oskrbi je vsekakor dober, je pa vprašanje sredstev, kako jih bomo zagotovili in kdaj se bo zakon lahko začel izvajati," je povedal Kovač in dodal, da bo glede tega potreben družbeni konsenz, saj je zakon nujno potreben.