Policija je začasno zadržala parlamentarni nadzor v zadevi Prijatelj-Jelinčič, je po današnji seji komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb povedal predsednik komisije Zvonko Černač. Začasni odlog parlamentarnega nadzora je kmalu po začetku seje predlagal direktor policije Janko Goršek.
O tem predlogu bo po Černačevih besedah vlada verjetno odločala kmalu in predsednik komisije ne dvomi, da ga bo tudi sprejela. Kot je opozoril, tako v Sloveniji ni več nobenega nadzora policije oz. ima nadzor nad njo politična stranka.
Černač je povedal, da je komisija želela "preveriti nekatere nasprotujoče si informacije, ki mečejo politično luč na preiskavo v zadevi poslanca, nekdanjega ministra in ene od mestnih občin". V skladu s zakonom o parlamentarnem nadzoru pa je Goršek komisijo seznanil s tem, da je podal predlog za začasno zadržanje nadzora.
Predsednika komisije je ta odločitev presenetila, saj se bo na ta način poglobil dvom v profesionalnost policije. "Slovenija je na točki, ko lahko začne spreminjati 2. člen ustave, ki govori o tem, da je Slovenija pravna in socialna država v dikcijo, da je policijska država," je dejal. Dvom bo po njegovih besedah iz dneva v dan večji glede na to, da pomemben del represivnih aparatov "obvladuje ena politična stranka".
Komisija je želela razčistiti dvome, ki so se v zvezi z zadevo pojavili v javnosti, je povedal Černač. Informacije, ki jih imajo, pa govorijo o tem, da se je celotna preiskava začela na podlag ovadbe nekoga, ki je bil pred tem že kazensko ovaden, da je ta pristal na sodelovanje s policijo in da je v zgodbo vpletena tudi hčerka te osebe. Tu je Černač govoril o lastniku podjetja Premik-net Marjanu Mikužu, ki ga je po navedbah policije izsiljeval poslanec SNS Srečko Prijatelj, in njegovi hčerki Lari Mikuž.
Kot je še poudaril Černač, so bili v okviru preiskave uporabljeni zelo težki ukrepi. Ena od odredb je bila po njegovih besedah celo nezakonita, ker je govorila o hišni preiskavi v nočnem času. Če v tej preiskavi doslej ni ustreznih dokazov, potem jih po besedah predsednika komisije "tudi v bodoče ne bo mogoče roditi".
Ob tem je še opozoril, da "smo priča kršitvi ustave", ki govori o tem, da slovenski parlament šteje 90 poslancev. "Trenutno jih šteje 89," je dejal in dodal, da bo v kratkem prišlo do odločitve o interpelaciji notranje ministrice Katarine Kresal, kjer se utegne zgoditi, da bo odločal en glas.
Član komisije Dušan Kumer (SD) pa je po današnji seji pojasnil, da se je direktor policije zgolj poslužil zakonske podlage, ki jo ima v zakonu o nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb. Kot je poudaril, pa poslovnik komisije tudi omogoča, da takrat, ko vlada sprejme sklep o prekinitvi nadzora, o tem odloča še komisija, ki lahko ta sklep spremeni in se odloči za nadaljevanje nadzora. Vendar pa je za to treba imeti argumente, je dejal Kumer.
Danes je zato predlagal, da komisija počaka do sklepa vlade in se nato odloča na podlagi tega sklepa. Vendar pa je to po njegovih besedah sprožilo "val političnega paberkovanja". Ob tem je Kumer zavrnil navedbe Černača po policijski državi in poudaril, da komisija razen omenjenega še vedno lahko opravlja nadzore v drugih zadevah.
Predsednik SNS Zmago Jelinčič pa je prepričan, da početje Gorška kaže na to, "da smo doživeli policijski državni udar". To, da je direktor policije prepovedal delo državnozborski komisiji, je po njegovih besedah nekaj, kar je nedopovedljivo kjer koli v demokratičnih državah in se je morda dogajalo "do 2. svetovne vojne v nacistični Nemčiji".
O tem "zločinu nad demokracijo" bo treba po besedah Jelinčiča obvestiti vsa veleposlaništva v Sloveniji in tudi mednarodne organizacije. Predsednik SNS je sicer sejo že v začetku zapustil, kot je pojasnil, zato, da ne bi oviral dela komisije. Kljub temu pa je Goršek zahteval prekinitev dela komisije, kar "točno kaže, da imajo na glavi ogromno masla," je še poudaril Jelinčič.
Komisija naj bi danes na zaprti seji obravnavala izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov v primeru kriminalistične preiskave poslancev SNS Srečka Prijatelja in Zmaga Jelinčiča, bivšega ministra za kmetijstvo Milana Pogačnika ter murskosoboškega župana Antona Štihca, ki se je končala z odstopom ministra in priporom Prijatelja. Razpravljali naj bi tudi o domnevnem izvajanju tajnega policijskega delovanja s sodelovanjem civilne osebe.