Slovenija pod vodo: najhuje bo do večera!

Kot je povedal meteorolog Brane Gregorčič, predhodna namočenost po zadnjem deževnem koncu tedna veliko prispeva k stopnji ogroženosti zaradi novih padavin ob ciklonu, ki je danes nekje nad srednjo Italijo in povzroča deževno vreme na pretežnem delu Balkana, območju Alp in sosednje Italije.

"Glavnino padavin pričakujemo v naslednjih šestih urah, ko se bodo preko Bosne in Hercegovine ter severnega dela Hrvaške k nam premikali vedno novi padavinski sistemi in bodo deloma konvektivni, kar pomeni, da bodo poleg ciklonalnih dviganj prisotna tudi vertikalna, to pa povečuje možnost močnejših nalivov," je na novinarski konferenci ob 13. uri dejal Gregorčič.

Kot je dodal, so prav zaradi možnih nalivov, ki so lahko lokalno zelo izraziti, zaostrili stopnjo opozorila, ki je zdaj na severovzhodu Slovenije deloma celo rdeče.

Po besedah hidrologa Janeza Polajnarja so reke na teh območjih precej polne, kar še posebej velja za južni del države. Kolpa se po njegovih besedah že razliva, Krka pa poplavlja na izpostavljenih območjih. "Na srečo so v ponedeljek nekoliko upadle reke na vzhodu, ki so poplavljale prejšnje dni, zlasti Ščavnica in Pesnica," je dejal Polajnar.

Vseeno zaradi velike predhodne namočenosti popoldne, še posebej pa v noči na sredo pričakujejo ponovna naraščanja rek v vzhodni Sloveniji, zato so z rdečim opozorilom obarvali manjši porečji Ščavnice in Pesnice v Slovenskih goricah, do večjega naraščanja lahko pride tudi v njuni soseščini na širšem območju Pohorja, Maribora in v porečju reke Dravinje.

Kot opozarja hidrolog, bi ob intenzivnih padavinah lahko prišlo tudi do hudourniškega odtoka, zlasti na manjših rekah in potokih, ki izvirajo na Pohorju. Ob tem bo najverjetneje prišlo še do zastajanja padavinske vode in s tem povezanega poplavljanja.

Drugo žarišče je trenutno v porečju reke Krke, ki se bo na padavine odzvala nekoliko pozneje, tako da njen največji pretok pričakujejo v sredo in tudi še v četrtek. Poplavljene površine se bodo še nekoliko razširile, Krka pa bi se lahko približala tudi posameznim naseljem. Kot je še dodal Polajnar, so vseeno po zadnjih izračunih nekoliko bolj optimistični glede največjega pretoka Krke in upajo, da v naselja ne bo vstopila, vseeno pa pozivajo k previdnosti.

Prvi mož uprave za zaščito in reševanje Leon Behin je povedal, da že nekaj dni spremljajo aktivnosti, povezane s poplavami in drugimi povečanimi naravnimi dogodki, ob tem pa dobro sodelujejo z lokalnimi skupnostmi.

V skladu z napovedmi Arsa so dvignili pripravljenost ter v celoti pregledali vso razpoložljiv opremo v tem delu Slovenije. Pripravljene so tudi enote za obsežnejše prečrpavanje vode, ki so namenjene za sodelovanje v morebitnih poplavah.

Na podlagi današnje odredbe poveljnika civilne zaščite so okrepili ekipe v petih regijskih centrih, zato je Behin prepričan, da stvari obvladujejo in so v marsičem že vnaprej predvideli scenarije. "Seveda pa je narava nepredvidljiva. Na srečo na severovzhodu države pričakujemo umirjanje razmer, na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja pa se bodo vodotoki poviševali še kar nekaj časa, zato moramo biti na to pripravljeni," je dodal.

Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan je pojasnil, da so se za odredbo, ki trenutno velja za pet regij, odločili, čeprav se na tak način običajno odzovejo le ob rdečem opozorilu, saj po njegovem mnenju ni nič narobe, če so nekoliko bolj pozorni.

K vsemu že omenjenemu so v pripravljenost dodali še četo 72. brigade Slovenske vojske, če bi bilo treba, dogovorjeni pa so tudi za povečanje števila pripadnikov vojske, če bi se to izkazalo za potrebno.

Tudi zaloge materialnih sredstev v skladiščih so po njegovih zagotovilih zadostne. Če bo treba, bodo aktivirali vse, kar imajo na voljo, a je Šestan optimističen, da ne bo tako hudo, kot je kazalo doslej in da posebni ukrepi ne bodo potrebni. Tudi on je pozval ljudi, da so pozorni, predvsem na plaziščih ali pri pojavih, ki lahko kažejo na plazenje.

Predstavnica Geološkega zavoda Slovenije Mateja Jemec Auflič je dejala, da so zemeljski plazovi zelo pogost pojav, ki spremlja obsežnejše ali kratkotrajne intenzivne padavine, saj jim je podvržena kar tretjina slovenskega ozemlja.

"Tokrat imamo opravka predvsem z dolgotrajnimi padavinami. Teren je precej namočen, posledica tega pa so zemeljski plazovi. Trenutno so bolj izpostavljeni prebivalci vzhodnih predelov države, kar je odvisno od količine padavin," je dejala Jemec Auflič.

Tudi če se bodo padavine v naslednjih dneh umirile, je vsaj še nekaj dni pričakovati večjo verjetnost pojavljanja plazov, saj mora akumulirana voda odteči iz zemljine. Geologi zato prebivalce na bolj izpostavljenih območjih opozarjajo, naj bodo še posebej pozorni na vsa zamakanja v okolici objektov, nastanek razpok na in pod objekti ter na vse nenavadne zvoke, ki bi lahko pomenili zdrse zemeljskih gmot.

"Če opazijo take pojave, naj takoj pokličejo na številko 112, sami pa se umaknejo na varno območje," je še dodala predstavnica geološkega zavoda.