Revija Reporter
Slovenija

Slovenija na barikadah

21. dec. 2008 18:08 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Enotna slovenska politika v odnosu do Hrvaške krepi položaj premierja Boruta Pahorja tudi pri drugih vprašanjih, glede katerih bi pričakovali notranjepolitične spopade. Vzornemu poenotenju celotnega parlamentarnega loka strank že slede opozorila pred morebitnim demokratičnim primanjkljajem take nacionalne bojevitosti. Po vztrajanju na barikadah, ker je Hrvaška več let v svojih zakonih po svoje reševala mejno vprašanje s Slovenijo, bo po bučnih praznikih prišel čas za tišjo diplomacijo.

Enotna slovenska politika v odnosu do Hrvaške krepi položaj premierja Boruta Pahorja tudi pri drugih vprašanjih, glede katerih bi pričakovali notranjepolitične spopade. Vzornemu poenotenju celotnega parlamentarnega loka strank že slede opozorila pred morebitnim demokratičnim primanjkljajem take nacionalne bojevitosti. Po vztrajanju na barikadah, ker je Hrvaška več let v svojih zakonih po svoje reševala mejno vprašanje s Slovenijo, bo po bučnih praznikih prišel čas za tišjo diplomacijo.

Prejšnji predsednik vlade Janez Janša je imel precej večje težave, ko je pred dobrim letom skušal narediti preboj na Bledu z dogovorom s hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem o posredovanju tretje strani oziroma arbitraže meddržavnega sodišča v Haagu. Ko se je dan pozneje srečal s predsedniki vseh strank, na dolgem triurnem posvetovanju s predsedniki strank ni dosegel popolne enotnosti. Hrvaška s tem ni imela težav in od takrat je (ob)veljalo, da ji arbitraža bolj koristi. Pri nas se je krepil dvom o izidu arbitraže, na hrvaški strani pa mnenje, da se Slovenija arbitraži želi izogniti, k čemur naj bi pripomoglo tudi ustavljanje pristopnih pogajanj, ki naj bi jih Hrvaška z EU sklenila do konca prihodnjega leta.
Podobna mnenje se pojavlja v slovenskih medijih: Pahorjeva vlada želi odpisati dogovor med Janšo in Sanaderjem z vztrajanjem pri izhodišču, da mora sporazum o mejni arbitraži spoštovati načelo pravičnosti. Predpostavka je nenavadna, saj je pri načelu pravičnosti vztrajala tudi Janševa vlada. Pomen blejskega dogovora je v petek vnovič poudaril Sanader. Če je to dovolj pomenljivo, bi se lahko vprašali, ali je Hrvaška vendarle pripravljena pristati na razsojanje, ki bi upoštevalo načelo pravičnosti.

»Tudi po Ruplu Rupel?«
Hrvaški politiki in javnost ni skrivala pričakovanj, da se bo z novo vlado lažje pogovarjati in hitreje sklepati pogajanja. Še posebno jih je razveselilo sklicevanje novega zunanjega ministra na potrebo po tihi diplomaciji tudi v pogovorih za nekatere hrvaške medije. Zdaj razočarani ugotavljajo in se sprašujejo: »Tudi po Ruplu Rupel?«
Zaradi mnenja, da bo šlo z novo vlade lažje, Hrvaške slovenska zaustavitev pogajanj oktobra ni motila. »Hrvaška vlada je oktobra na medvladni konferenci naredila strateško napako, ker ni pristala na enak kompromis, ki je bil zanje sprejemljiv že v preteklih mesecih,« pravi Janša in to pojasnjuje z napačno kalkulacijo, da nova vlada ne bo več zastopala enakih stališč.

VEČ V TISKANI IZDAJI