908475_154-hitra_cesta_rebrnice Svet24.si

»Dvajset let sem prevoznik, a česa takega še ...

nevihta, obala, izola Svet24.si

Na jadranski obali bo zavladala močna burja, ...

rt konj smokvica vela rogoznica Necenzurirano

Našli smo lastnika jahte, ki jo je potopil pijani...

marjan podobnik-SASO RADEJ006 Reporter.si

Podobniku so grozili z likvidacijo: »Vredni ste ...

celje Ekipa24.si

V Celju nogometni vročinski val, pred tekmo vseh ...

Matej Zemljič Revija Stop

Matej Zemljič: Kampiral sem včasih, in to zelo ...

damir krznar celje af Ekipa24.si

"Imam ogromen glavobol!" Celjani pred drugim ...

Slovenija

Slovenija med evropskimi državami z najnižjim deležem zapornikov

Deli na:

Na območju Evropske unije je bilo leta 2009 po podatkih evropskega statističnega urada (Eurostat) zaprtih ali priprtih več kot 630.000 ljudi. To v povprečju pomeni, da je na 100.000 prebivalcev 129 zapornikov, v Sloveniji pa je ta številka skoraj pol nižja. Kljub temu se slovenski zapori spopadajo z velikimi prostorskimi težavami.

Na lestvici Eurostata o deležu zapornikov oziroma pripornikov na 100.000 prebivalcev, kamor so uvrstili tudi preostale evropske države, ki (še) niso v EU, je Slovenija na samem dnu. Vodilna na lestvici, Latvija, je imela med letoma 2007 in 2009 v povprečju 301 zapornika na 100.000 prebivalcev. Tudi drugo mesto zaseda baltska država - Estonija, z 265 zaporniki, sledi Liechtenstein z 249 in Litva z 236 zaporniki na 100.000 prebivalcev.

Več kot 200 zapornikov na 100.000 prebivalcev beležijo še na Poljskem, nad evropsko povprečje pa se uvrščajo še Češka, Črna gora, Španija, Slovaška, Anglija in Wales (Velika Britanija je v tej statistiki razdeljena na Anglijo z Walesom, Škotsko in Severno Irsko), Škotska, Madžarska, Luksemburg, Turčija, Srbija in Bolgarija.

Lestvico zaključujejo skandinavske države, ki se razvrstijo od 33. do zadnjega, 38. mesta. Slovenija je tokrat v njihovi družbi, zaseda namreč 35. mesto. Slovensko povprečje znaša 66 zapornikov na 100.000 prebivalcev. Za primerjavo - v ZDA je na 100.000 prebivalcev zaprtih 784 ljudi.

Vsi omenjeni podatki so objavljeni v Eurostatovi publikaciji Statistics in focus, ki je izšla januarja letos.

Iz teh podatkov bi lahko sklepali, da v Sloveniji težav z zapori ni, kar pa ne drži. Prenatrpanost zaporov v Sloveniji je problem. Na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij so za STA pojasnili, da je trenutna zasedenost skoraj 110-odstotna. Na upravi so dodali še, da je v zavodih za prestajanje kazni zapora trenutno 1429 zapornikov.

Zaradi težav s prostorsko stisko oziroma slabih razmer v zaporu je tudi Evropsko sodišče za človekove pravice že razsojalo v prid pripornikom in zapornikom iz Slovenije. Nazadnje oktobra lani, ko je sodišče petim pripornikom oziroma zapornikom iz ljubljanskega zapora prisodilo skupno 39.500 evrov odškodnine. Sodišče je v svoji sodbi med drugim opozorilo, da znaša zmogljivost zapora 128 zapornikov, medtem ko jih je bilo leta 2009, torej v času, ko je peterica vložila tožbo, zaprtih 261. Na pravosodnem ministrstvu so sicer ob izdaji te sodbe pojasnili, da so se do danes razmere v ljubljanskih zaporih bistveno izboljšale.

Po podatkih iz poročila uprave za izvrševanje kazenskih sankcij za leto 2010 so najbolj so prezasedeni največji zavodi. Tako je bila leta 2010 prezasedenost v ljubljanskem zaporu 191-odstotna, na Dobu 177-odstotna, v Mariboru 122-odstotna, v Kopru pa je bila prezasedenost odstotek nižja. Najmanj sta zasedena zavod za ženske na Igu in prevzgojni dom v Radečah. Vodstvo na Dobu si je lani oktobra sicer lahko oddahnilo, saj so odprli nov oddelek s 174 posteljami.

Ravno zapor na Dobu je največji slovenski zavod za prestajanje kazni zapora. Tukaj so zaprti moški, obsojeni na kazen, višjo od leta in pol zapora. Če pa so mlajši od 23 let, mora biti kazen, da bi jih namestili na Dobu, vsaj petletna.

Po podatkih iz maja 2010 je povprečna kazen v zavodu sedem let in slaba dva meseca. Devet zapornikov je obsojenih na do takrat najvišjo možno kazen - 30 let zapora. Od novembra 2008 je možna tudi kazen dosmrtnega zapora, vendar na tako kazen ni bil obsojen še nihče.

Na Dobu zaporno kazen prvič prestaja 55 odstotkov vseh obsojencev, preostali so povratniki. Večina zapornikov, 90 odstotkov, je slovenskih državljanov, med zaprtimi tujci pa prevladujejo državljani iz nekdanjih jugoslovanskih republik, še piše v predstavitvi zavoda Dob.