Eno največjih groženj za prst v EU predstavlja erozija zaradi vode, drugih vplivov, npr. vetra, je manj, navaja poročilo, objavljeno na spletni strani JRC.
V povprečju največ erozije zaradi vode je v Italiji (8,46 tone na hektar letno), Sloveniji (7,43 t/ha) in Avstriji (7,19 t/ha), najmanj pa na Finskem (0,06 t/ha), v Estoniji (0,21 t/ha) in na Nizozemskem (0,27 t/ha).
Več kot dve tretjini (68,3 odstotka) vse zemlje, izgubljene zaradi erozije, predstavlja kmetijska zemlja.
JRC ocenjuje, da je v povprečju letno zaradi erozije izgubljene 2,46 tone na hektar zemlje v EU oz. 970 milijonov ton zemlje. Za primerjavo: to predstavlja en meter prsti na območju velikosti Berlina ali en centimeter na območju, dvakrat večjem od Belgije.
Razlog za skrb je v podatku, da letno nastane precej manj zemlje, in sicer 1,4 tone na hektar.
Medtem ko so z ukrepi v EU uspeli zmanjšati izgubo zemlje v povprečju za 9,5 odstotka na celotnem ozemlju, pri tem za 20 odstotkov na območjih orne zemlje, pa raziskava ugotavlja, da je na štirih milijonih hektarjev obdelovalnih zemljišč izguba zemlje nevzdržna, saj znaša več kot pet ton na hektar letno.
Zaradi velikega vpliva erozije prsti na ekosisteme, proizvodnjo hrane, pitno vodo, zaloge ogljika in biodiverziteto, je EU pozvala h kvantitativni oceni deležev prsti na ravni unije in zaščito prsti postavila v središče okoljskih aktivnosti, pišejo znanstveniki. Predlagajo, da zaščitni ukrepi zajamejo območja, kjer erozija v povprečju letno odnese dve toni zemlje na hektar, kar pomeni, da bi jih izvajali na 24 odstotkih celotne površine.