Podtajnik na italijanskem ministrstvu za okolje Roberto Menia zatrjuje, da se za nasprotovanjem Slovenije gradnji plinskega terminala v Žavljah skrivajo drugi interesi, je v nedeljski izdaji navajal tržaški časnik Il Piccolo. Po Menievih besedah naj bi bila Slovenija zainteresirana za sodelovanje pri gradnji plinskega terminala na otoku Krku.
Menia je v zvezi s tem omenil izjavo slovenskega ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika, ki naj bi izrazil omenjeni interes Slovenije. Med odgovori na vprašanja, ki mu jih je zastavil novinar Paolo Rumiz, je bilo tudi stališče glede gradnje hitre železnice na Krasu.
Menia je na pomislek, da zdaj zavrača stališča Slovenije, potem ko je svojčas molčal glede načrta izgradnje okolju škodljive železniške proge na Krasu v okviru petega koridorja, ki so ga italijanske železnice v bistvu prevzele od Slovenskih železnic in naj bi koristil predvsem koprskemu pristanišču, pojasnil, da je prav italijanska stran opozorila na prevelik okoljski vpliv sedanjega načrta gradnje proge.
V odgovorih na Rumizovih enajst vprašanj se Menia ne strinja z očitkom o zastarelosti kopenskega terminala, saj ima po njegovih besedah Gas Natural znanje glede tehnologije plinskih terminalov, odlok o okoljski presoji pa tudi zahteva uporabo najboljših tehnologij.
Menia sicer priznava, da so v dokumentaciji družbe Gas Natural tudi netočnosti, vendar je komisija, ki je pregledala načrt, ocenila, da zaradi njih ne more priti do zavrnitve načrta. Kar se pa tiče varnosti pomorskega prometa v tržaškem pristanišču, se Menia sklicuje na stališče krajevne luške kapetanije, za katero je lokacija plinskega terminala v skladu z varnostnimi ukrepi za plovbo na območju pristanišča.
Glede industrijskih obratov v neposredni bližini terminala so po Menievem pisanju pristojni organi opravili poglobljena preverjanja in upoštevali vsa možna tveganja, tržaška prefektura pa je že pripravila načrte za izredne razmere. V primeru morebitne nesreče tveganja za učinek domin ni, je po Menievih besedah ugotovil deželni tehnični odbor gasilcev za Furlanijo-Julijsko krajino.
V sobotnem Il Piccolu pa je španska družba Gas Natural, ki načrtuje gradnjo plinskega terminala pri Žavljah pri Trstu, odgovorila na pomisleke mešanega slovensko-italijanskega tehničnega omizja izvedencev. To je prejšnji četrtek v Trstu opozorilo na vrsto pomanjkljivosti, ki jih vsebuje dokumentacija družbe glede načrtov za gradnjo.
V Gas Natural se sprašujejo, ali bi oblasti, ki so preverjale dokumentacijo, lahko spregledale velike napake, ki jih družbi očitajo izvedenci tehničnega omizja. Po navedbah družbe je tožilstvo arhiviralo obtožbo o lažni dokumentaciji, ki so jo vložili nekateri okoljevarstveniki. Družba želi tudi odpreti urad v Trstu s ciljem, da bi kar najbolje seznanila prebivalstvo in ustanove z načrtom in celotnim postopkom.
Glede lokacije Gas Natural opozarja, da izbira temelji na več elementih: varnosti, razpoložljivosti infrastruktur, zmogljivosti pristanišča za upravljanje z velikimi ladjami, razpoložljivosti usposobljenega osebja za izgradnjo in operativnost terminala, bližini končnih uporabnikov plina in gospodarskih razlogih v smislu krajevnega razvoja.
Odgovore v zvezi s predpisi italijanskega ministrstva za okolje bo družba, kot navaja, posredovala med izpopolnjevanjem dokumentacije, ki je potrebna za pridobitev končnega dovoljenja. Za zagotovitev varnosti in preprečitev nesreč pa je za vsak posamezen sistem, ki bo deloval v okviru terminala, predvidenih kakih sto različnih varnostnih ukrepov, zagotavlja Gas Natural.
