11-tv-ambienti-voditelj Dobra karma

Boštjanu Romihu denar kar priteka - in vedno mu ...

pištola, streljanje Svet24.si

Streljanje v Mostah, nastradal 32-letnik

naslovka I-bavcar-IB2 Reporter.si

Igor Bavčar ekskluzivno v intervjuju trideset let...

kontrola, občine, bled, koronavirus Svet24.si

Kacin o morebitnem "turističnem" prilivu ...

Zdravko Počivalšek Necenzurirano

Nova zgodba, novi sumi pri poslih z maskami

Jon Ola Sand Odkrito.si

Žalostno slovo od melodij

Nastja_Gabor_fotoAgencija-Ekskluzivno Njena.si

Takšna je slovenska pevka mesec in pol po porodu

Slovenija

Slovenija časti komunistične zločince

Deli na:

V slovenskih učbenikih so zločini komunističnega režima komajda omenjeni, v javnosti se poveličuje simbole komunizma, po mestih stojijo kipi komunističnih veljakov, po diktatorju Josipu Brozu Titu so nedavno v Ljubljani poimenovali novo ulico, je v poročilu Evropske komisije opisan odnos Slovenije do zločinov totalitarnih režimov.

V slovenskih učbenikih so zločini komunističnega režima komajda omenjeni, v javnosti se poveličuje simbole komunizma, po mestih stojijo kipi komunističnih veljakov, po diktatorju Josipu Brozu Titu so nedavno v Ljubljani poimenovali novo ulico, je v poročilu Evropske komisije opisan odnos Slovenije do zločinov totalitarnih režimov.

Evropska komisija je izdala poročilo o razmerah v državah članicah EU glede zavesti o zločinih, ki so jih zagrešili totalitarni režimi. Na temelju prispevkov nacionalnih ekspertov (iz Slovenije sta bila to na predlog Študijskega centra za narodno spravo dr. Jernej Letnar Černič in Jože Dežman) je študijo na skoraj 500 straneh pripravil španski Institute for Public Goods and Policy, skupino pa je vodil prof. dr. Carlos Closa Montero. Pred dnevi je Evropska komisija poročilo poslala Evropskemu parlamentu in Evropskemu svetu, z javno objavo pa se začenja širša javna razprava o zločinih totalitarnih režimov v državah EU.

Posebna strokovna komisija Študijskega centra za narodno spravo  (v njej so tudi dr. Lovro Šturm, dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Jernej Letnar Černič, Jože Dežman, mag. Andreja Valič in mag. Renato Podbersič) je Evropski komisiji in avtorjem poročila že dala več pripomb, popravkov in dopolnitev, ki se nanašajo na razmere na Slovenskem.

Za ilustracijo so dotaknimo poglavja Ohranjanje spomina. Glede Slovenije poročilo poudarja, da je v zgodovinskih učbenikih za osnovne in srednje šole omenjen le del zločinov totalitarnih režimov, zaradi katerih so trpeli Slovenci v 20. stoletju. Čeprav je bil komunistični totalitarni režim dolgotrajen, njegovi zločini le stežka najdejo prostor v šolskih programih, kar je posledica komunistične ideologije, ugotavlja poročilo.


Omenjena strokovna komisija k temu predlaga še naslednje besedilo: »Na univerzah še vedno predavajo zgodovinarji, ki so delovali kot orodje komunistične partije, tako denimo v zgodovinski komisiji Centralnega komiteja KP, oz. taki, ki zagovarjajo le nekoliko modificirano zgodovinopisje prejšnjega režima. Ti seveda vzgajajo učitelje oziroma profesorje (poveličevanje NOB, zanikanje komunističnih zločinov med drugo svetovno vojno …). Učni načrti so pomanjkljivi. Novi učni načrti iz leta 2008 rešujejo zadevo s tematskimi sklopi, vendar so bili uvedeni le v gimnazijah, ne pa v osnovnih šolah.«

V istem poglavju poročilo obravnava vztrajanje simbolov totalitarne oziroma represivne preteklosti. Ugotavlja, da so bila izbrisani vsi sledovi simbolov (imena ulic, spomeniki) iz časa fašizma in nacizma. »Prav nasprotno pa več simbolov  komunističnega totalitarnega režima ni bilo odstranjenih ali zamenjanih z drugimi. Kar precej kipov komunističnih voditeljev še vedno stoji v krajih in mestih po vsej državi, najbolj vidno v prestolnici Ljubljani. Denimo kip Edvarda Kardelja, nekdanjega komunističnega voditelja. Ljubljanski mestni svet je aprila leta 2009 s 24 glasovi za in štirimi proti poimenoval ulico glavnega mesta po nekdanjem jugoslovanskem komunističnem voditelju Josipu Brozu Titu. V Kopru in Velenju sta še vedno ulici poimenovani po nekdanjem komunističnem diktatorju. Res pa je, da je po padcu komunizma veliko ulic, ki so nosile ime po komunističnih voditeljih, dobilo stara imena iz predkomunističnih časov.«

Strokovna komisija predlaga, da se temu besedilo doda: »Spomenik Borisu Kidriču, enemu izmed voditeljev revolucije, stoji. V večini mest so ostala poimenovanja ulic po komunističnih voditeljih. V Ljubljani pa so na novo zgrajeno cesto poimenovali Titova cesta.«
loading...
Loading...