Svetovni dan varčevanja obeležujemo že 88. leto - odkar so se leta 1924 v Milanu zbrali predstavniki 700 hranilnic iz 27 držav ter z razglasitvijo svetovnega dneva varčevanja posameznike in gospodarske družbe opozorili na pomembnost varčevanja. V času zdajšnje svetovne gospodarske krize je varčevanje še bolj pomembno.
Po treh letih zmanjševanja se je stopnja varčevanja gospodinjstev v Sloveniji lani vnovič povečala: kot ugotavljajo na državnem statističnem uradu, so gospodinjstva varčevanju namenila 15,3 odstotka bruto razpoložljivega dohodka. Povečanje v primerjavi z letom prej sicer ni bilo veliko (za 0,3 odstotne točke), vendar pa je bilo prvo po začetku gospodarske krize.
Med evropskimi narodi so bili bolj varčni od Slovencev le še Nemci, Belgijci in Francozi. Povprečna stopnja varčevanja gospodinjstev je sicer lani v evrskem območju znašala 13,7 odstotka, v celotni EU pa 11,8 odstotka.
Za gospodinjstva v večini evropskih držav velja, da več finančnih sredstev posodijo, kot si jih izposodijo. S svojimi prihranki tako financirajo tiste, ki si več denarja izposodijo, kot pa ga posodijo, denimo podjetja.
V letu 2009 so bila slovenska gospodinjstva po deležu posojanja v razpoložljivem dohodku z 8,2 odstotka na sedmem mestu v EU, najvišji delež pa je imela Švedska (11,2 odstotka). Povprečje v EU je znašalo 5,6 odstotka, v evrskem območju pa 6,5 odstotka.
Le v treh članicah EU so si predlani gospodinjstva izposodila več denarja, kot pa so imela razpoložljivega dohodka. To so bili Ciper, Danska in Grčija, še navajajo na statističnem uradu.
Gospodinjstva v Sloveniji se večinoma še vedno odločajo za tradicionalno obliko varčevanja v bankah. Po podatkih Banke Slovenije je vrednost vseh finančnih sredstev gospodinjstev ob polletju znašala dobrih 41,2 milijarde evrov. Od tega je bilo 38 odstotkov v obliki vlog, ena petina v obliki lastniških vrednostnih papirjev, nekaj manj kot devet odstotkov v obliki življenjskih in pokojninskih zavarovanj ter 6,2 odstotka v obliki naložb v investicijske sklade. Preostali delež prihrankov je bil razmeroma enakomerno porazdeljen med ostale finančne instrumente.
Kot so še pojasnili v Banki Slovenije, se je struktura prihrankov prebivalstva v obdobju od izbruha finančne krize leta 2007 do sredine letošnjega leta spremenila v korist vlog in gotovine, katerih delež zdaj skupaj znaša 55,7 odstotka. Po drugi strani se je delež naložb v lastniške vrednostne papirje zmanjšal za sedem odstotnih točk na omenjenih 20 odstotkov vseh prihrankov. Povečuje se tudi delež naložb v življenjska in pokojninska zavarovanja, a zelo počasi.
Ob tem statistiki kot zanimivost izpostavljajo stalno povečevanje deleža finančnih sredstev, ki so jih imela gospodinjstva v obliki gotovine, v zadnjih desetih letih: medtem ko je leta 2001 ta delež znašal 4,1 odstotka, pa se je do konca leta 2010 povzpel že na 16,6 odstotka.
Med finančnimi obveznostmi gospodinjstev v Sloveniji prevladujejo posojila. Njihova skupna vrednost je bila konec leta 2010 za sedem odstotkov višja kot leto prej, v vseh finančnih obveznostih gospodinjstev pa so predstavljala 88-odstotni delež. Slovenci pri bankah najemamo predvsem stanovanjska posojila - teh je bilo konec leta 2010 52 odstotkov. Sledijo potrošniška posojila z 31-odstotnim deležem vseh posojil.