Spomnimo se le na gradnjo drugega tira železniške proge med Divačo in Koprom, ki se že dolga leta vleče kot jara kača. Zaradi drugega tira smo morali slovenski volivci kar dvakrat na referendum, zdaj pa se krešejo mnenja glede tega, ali naj pri tem sodeluje tudi Madžarska ali ne. Pred dnevi je ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek predstavila koaliciji 316-stranski investicijski program o gradnji drugega tira. Ta program morata, preden ga potrdi vlada, potrditi tudi nadzorni svet 2TDK in projektno-finančni svet za nadzor nad izvajanjem projekta drugi tir.
Po ocenah naj bi drugi tir stal od milijarde do 1,2 milijarde evrov, program, ki ga je predstavila Bratuškova, pa predvideva, da bo drugi tir zgrajen do leta 2025, prvi vlaki pa naj bi po njem vozili leta 2026. Podobno kot pri drugem tiru so težave tudi pri gradnji druge cevi avtocestnega predora Karavanke, saj se zapleta pri izbiri izvajalca projekta. Na razpisu je bilo izbrano turško podjetje Cengiz Insaat, a je bil po pritožbi neizbranih ponudnikov razpis razveljavljen.
V Sloveniji o strateških gradbenih projektih razpravljamo leta in leta, v sosednji Avstriji pa se velikih projektov, ki so koristni za njihovo gospodarstvo, hitro lotijo. Tako Avstrijci od septembra lani že gradijo svoj del avtocestnega predora pod Karavankami. A avstrijski stroji ne brnijo samo pod Karavankami, ampak tudi pod Semmeringom. Kot piše nemški poslovni časnik Handelsblatt, 800 delavcev z obeh strani gradi 27,3 kilometra dolg predor, po katerem bo stekla železniška proga.
Gradnja poteka brez prekinitev, delavci delajo dan in noč v treh izmenah. Do zdaj so zvrtali tri kilometre predora. Gradnja predora pod Semmeringom bo stala 3,3 milijarde evrov, prvi vlaki pa naj bi se po predoru zapeljali leta 2026. Gradnja železniškega predora pod Semmeringom je le del projekta Avstrijskih zveznih železnic (ÖBB), s katerim želijo na jugu države zgraditi železniško omrežje, s katerim bodo skrajšali železniške povezave med Dunajem in jugom Avstrije oziroma med Dunajem in Jadranom. Tako bodo na primer potniki z Dunaja prišli do Gradca pol ure prej kot sedaj.
Skupaj z drugimi projekti, v katere bodo avstrijske železnice vložile 11 milijard evrov, želijo Avstrijci skrajšati pot med Dunajem in Jadranom za 50 minut. Skozi Alpe bodo tako brzeli hitri vlaki s hitrostjo do 230 kilometrov. Kot piše Handelsblatt, je projekt Semmering strateško pomemben za prevoz blaga v Evropi. Prav tako je pomemben za avstrijsko gospodarstvo, saj želijo naši severni sosedi z njim okrepiti svojo konkurenčnost znotraj Evrope ter Avstrijo narediti za glavno povezavo pri prevozu blaga med poljskima pristaniščema Szczecin in Gdansk ter pristanišči na severnem Jadranu (Trst, Koper in Reka).
