Revija Reporter
Slovenija

Slovenci bomo Darsove kredite plačevali še 50 let

17. maj. 2010 9:43 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Podražitev vinjet in višje cestnine za tovornjake bodo zadoščale za odplačevanje Darsovega dolga v 2010 in 2011, v 2012 in 2013 ne v celoti, leto 2014 pa bo katastrofalno. "Na srečo imamo še dovolj časa, da do takrat poiščemo ustrezno rešitev," pravi prva dama Darsa Mateja Duhovnik in dodaja, da je realno leto za odplačilo posojil leto 2060.

Podražitev vinjet in višje cestnine za tovornjake bodo zadoščale za odplačevanje Darsovega dolga v 2010 in 2011, v 2012 in 2013 ne v celoti, leto 2014 pa bo katastrofalno. "Na srečo imamo še dovolj časa, da do takrat poiščemo ustrezno rešitev," pravi prva dama Darsa Mateja Duhovnik in dodaja, da je realno leto za odplačilo posojil leto 2060.

Po zdajšnjem načrtu naj bi Družba za avtoceste v RS (Dars) dolgove za gradnjo avtocest odplačala do leta 2037, je pa to seveda odvisno od prihodnje višine cestnine, potrebnih investicijskih vlaganj, višine nadomestila za stavbno pravico, gostote prometa. "Po moji oceni je glede na množico spremenljivk realno leto 2060, torej čez 50 let," je v pogovoru za današnji Dnevnik dejala Duhovnikova. Zadolženost Darsa znaša okoli štiri milijarde evrov.

Duhovnikova ni proti privatizaciji Darsa oziroma vstopu zasebnega kapitala, poudarja pa, da bo o tem odločal lastnik družbe. Zasebne družbe so ministrstvu za promet po njenih besedah že pošiljale ponudbe za lastniški vstop v Dars ali sodelovanje pri gradnji avtocest v obliki javno-zasebnega partnerstva. "Dars jih zanima zato, ker je naložba v infrastrukturno družbo dolgoročno varna in zelo predvidljiva," je dejala Duhovnikova.

Pred morebitno privatizacijo Darsa je treba po besedah Duhovnikove Dars nujno preoblikovati v običajno gospodarsko družbo. Predsednica uprave družbe pričakuje, da bo Dars začel delovati po zakonu o gospodarskih družbah in šele takrat bo primeren za vstop zasebnega kapitala.

Vlada je nedavno že sklenila, da bo avtocestno infrastrukturo prenesla v lastništvo Darsa. To je, tako Duhovnikova, odgovor na nove uveljavljene računovodske standarde, ki zahtevajo drugačno evidenco javne infrastrukture. Država bo Darsu podelila stavbno pravico za vso zgrajeno infrastrukturo; za kakšno obdobje, še ni določeno, prav tako še ni določena višina nadomestila, ki ga bo Dars plačeval državi.

Glede uvedbe protikartelne preiskave zoper gradbince s strani varuha konkurence je Duhovnikova zatrdila, da bo Dars v primeru dokazanega usklajenega delovanja gradbincev preučil vse pravne možnosti, ki so na voljo. "To je naša dolžnost," je dejala. Na vprašanje, koliko denarja bi bilo mogoče izterjati z morebitnimi odškodninskimi tožbami, pa je Duhovnikova odgovorila, da je ocena o preplačilih za okoli dve milijardi pretirana.

Duhovnikova si tudi želi, da bi se razmerje med Darsom in DDC, ki temelji na številnih pogodbah, spremenilo. DDC je strokoven inženir in veliko stvari zna pripraviti zelo kakovostno. Vprašanje pa je, tako Duhovnikova, ali so te pogodbe, ki DDC vključujejo kot inženirja v vseh fazah postopka, dobre za Dars. Zagotovo so dobre za DDC. "Redefinicija teh pogodb pa je mogoča samo, če se bo strinjala tudi druga stran," je pojasnila in izrazila pričakovanje, da bodo pogodbe ustrezno spremenili, saj sta obe družbi v državni lasti.