V javnosti prevladuje mnenje, da je korupcije v Sloveniji vedno več in je velik problem, kaže javnomnenjska raziskava Stališča o korupciji 2009. Da je korupcija v Sloveniji velik oziroma zelo velik problem, namreč meni kar 70 odstotkov anketiranih, 72 odstotkov pa jih ocenjuje tudi, da je v primerjavi z obdobjem pred letom 1990 narasla.
Kritičnost prebivalk in prebivalcev se je izrazito povečala, ugotavlja predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos. Delež tistih, ki korupcijo v Sloveniji ocenjujejo kot velik oz. zelo velik problem, namreč v zadnjih letih narašča; če je bilo leta 2007 o tem prepričanih 62 odstotkov, je bil ta delež leto zatem 67-odstoten, v letu 2009 pa 70-odstoten.
Ob tem Kos opozarja, da je zelo malo anketiranih (4,6 odstotka) imelo osebno izkušnjo s korupcijo, kar po njegovih besedah kaže na to, da so ljudje prepričani, da se v Sloveniji dogaja predvsem t.i. velika korupcija - v krogih politike, centralnega državnega aparata.
Večina, 44 odstotkov anketirancev, meni, da podkupnine v javnih službah sprejema precej javnih uslužbencev, 12,5 odstotka, da jih skoraj vsi. Kot najbolj korumpirane kategorije sodelujoči v raziskavi, ki jo izvaja Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij Fakultete za družbene vede, ocenjujejo odvetnike, notarje, zdravnike in zdravstvene delavce.
Tem kategorijam pri oceni verjetnosti, da bo posameznik moral ponuditi denar, darilo ali uslugo, sledijo inšpektorji, poslanci, sodniki in sodni uslužbenci. Na dno lestvice se že tradicionalno uvrščajo zaposleni na občinskih upravah, davčni uslužbenci, učitelji in profesorji, pravi sodelavec raziskovalne skupine centra za raziskovanje javnega mnenja Slavko Kurdija. V primerjavi s predhodno raziskavo je po njegovih besedah opazen dvig verjetnosti korupcije pri vseh kategorijah, največji pa je pri poslancih.
Na oceno o razširjenosti korupcije najbolj vplivajo mediji. Pretežno je na podlagi medijev oblikovano tudi prepričanje, da precej javnih uslužbencev sprejema podkupnine. Glavne razloge za korupcijo anketiranci vidijo v neučinkovitem pregonu korupcije, pomanjkljivi zakonodaji ter prenizkih kaznih.
Tokratna raziskava glede na predhodno kaže na pozitivne premike v smeri zmanjšanja pasivnosti ljudi pri spopadu s korupcijo. Korupcijo bi prijavilo 55 odstotkov, delež tistih, ki je ne bi prijavil, pa je glede na predhodno raziskavo upadel iz 36 na 29 odstotkov. Med slednjimi je največ takih, ki se za prijavo ne bi odločili, ker se bojijo negativnih posledic, ali ker menijo, da prijava ne bi imela učinka.
Med tistimi, ki bi korupcijo prijavili, bi največ vprašanih za prijavo izbralo policijo (41 odstotkov) in komisijo za preprečevanje korupcije (36 odstotkov), na medije bi se obrnilo deset odstotkov, državno tožilstvo, sodišča in urad za preprečevanje pranja denarja pa so manj prepoznavni. Državnemu tožilstvu bi korupcijo na primer prijavilo le 2,7 odstotka anketirancev, kar je ob podatku, da gre za centralni organ za pregon ne le korupcije, ampak vseh kaznivih dejanj v Sloveniji, po mnenju predsednika protikorupcijske komisije skrajno zaskrbljujoče.
Po oceni anketiranih so za boj proti korupciji najbolj zaslužni mediji in komisija za preprečevanje korupcije. Glede slednje je bila v raziskavi izrečena tudi večinska podpora razširitvi njenega delovanja in povečanju njenih pristojnosti.
Kot pravi Kos, jih takšna podpora veseli, nekatere odgovore pa bo po njegovem dal sprejem zakona o integriteti v javnem sektorju. Kdaj se bo to zgodilo, je odvisno od politike, a če ne bo stopil v veljavo dokaj hitro, bo komisija v novem mandatu imenovana po starem predpisu, kar bo imelo posledice tudi za državni proračun, saj je po starem zakonu v komisiji pet funkcionarjev, po novem so predvideni le trije.
Raziskava, katere naročnik je protikorupcijska komisija, je bila izvedena med 1. in 9. decembrom lani, v njej je sodelovalo 966 anketirancev.