Le kdo bi mislil, da lahko na videz povsem nedolžen plakat, na katerem je upodobljena mlada ženska s cigareto v ustih, izzove tako nasprotujoče in obenem silovite čustvene odzive. Ko smo opazili, da je nekdo po vsej Ljubljani s plakatov sistematično odstranil cigareto iz njenih ust, obenem naj bi v Muzeju novejše zgodovine zaradi vpadljivega plakata, s katerim je oglaševal razstavo Slovenke v dobi moderne, prejeli več pritožb, smo želeli izvedeti, kakšni so glavni razlogi zanje.
O izbiri fotografije smo želeli povprašati fotografskega kritika Braneta Koviča, njegov odgovor pa nas je povsem presenetil. Nenadoma smo namreč na drugi strani zaslišali vpijoči glas, ki je zatrjeval, da »smo glavni problem ameriški hlapci«. Na naše dodatno vprašanje, kaj hoče povedati, je hitel pojasnjevati, da so vsega krivi Američani, ki so začeli prepovedovati oglaševanja, po izjavi, v kateri je še grobo oblatil naš tednik, pa je odložil slušalko.
Tudi naslednji izbrani sogovornik je bil precej težaven. Ko smo poklicali zbiratelja dr. Božidarja Jezernika s filozofske fakultete, saj je bila fotografija za plakat izbrana prav iz njegove velike zbirke, nam je bil pripravljen le na kratko odgovoriti, da ne ve, kdo je izbrana ženska na fotografiji; navrgel je, da razglednic ne kupuje povsem naključno. Kot je še dodal, zbira razglednice, ki se nanašajo na vlogo žensk, v prihodnje pa naj bi iz dela zbrane serije razglednic prikazal tudi ženske v prihodnosti, nam je le še voščil »lep dan in nasvidenje.«
Ker še vedno nismo vedeli, kakšno je njegovo mnenje o izbrani fotografiji za plakat in odzivih nanj z odstranjevanjem cigaret, smo ga poklicali še enkrat. »Ne vem, čemu to ljudje počnejo in kaj to sploh pomeni,« nam je neprijazno odvrnil in pripomnil, da lahko pove le to, da je dal muzeju na voljo del svoje zbirke, okoli 200 razglednic: »Po moji izbiri bi bila morda izbrana kakšna druga fotografija, toda glede na to, da je bila fotografija dobro opažena, je bila oblikovalkina odločitev očitno zelo dobra.«
Ker smo v Muzeju novejše zgodovine izvedeli, da je eden izmed vlagateljev pritožbe očital muzeju oglaševanje razstave s sponzorstvom Tobačne Ljubljana, odstranjevanje cigaret s plakatov pa kaže predvsem nasprotovanje oglaševanju cigaret, smo za mnenje prosili še zdravnico in pediatrinjo Alenko Žagar Slana, ki nam je povedala, da taki plakati ne pustijo posebnega vtisa na mlajše, saj jih ni zmotil niti protikadilski zakon; kajenje med mladimi se namreč ni zmanjšalo. Odziv javnosti je zanjo več kot zanimiv, saj se zlepa ne lotijo plakatov, razen tistih s politično vsebino: »Samoiniciativno odstranjevanje cigaret s plakatov kaže na to, da se zavedajo njegove neprimernosti.«
Ob tem je še pripomnila, da zanjo cigareta v ustih mlade ženske zagotovo ne more simbolizirati emancipacije: »Zame je emancipacija proces, ki ga še moremo domisliti. In še vprašanje za vse zagrizene feministke: Ali se jim prižgana cigareta resnično zdi vsa vsebina emancipacije? Ali se morda odgovor na to vprašanje skriva na razstavi Slovenke v dobi moderne?«
Največja pritožba, ki je prišla v predal Muzeja novejše zgodovine, je tudi v vednosti inšpektorata za zdravje, kjer so nam povedali, da za take pritožbe niso pristojni; inšpektorat namreč ukrepa le takrat, kadar gre za kršitve protikadilskega zakona v javnih prostorih, v katerih je po zakonu prepovedano kajenje. In kakšno je mnenje Tržnega inšpektorata RS, ki je sicer pristojen za te pritožbe, a za zdaj ni prejel nobene, povezane z zadnjo akcijo neznanih storilcev, ki po Ljubljani odstranjujejo cigarete iz ust upodobljene ženske? Tudi če bi tako pritožbo vendarle prejeli, se ne bi odločili za ukrep. Kot so nam sporočili v daljšem pojasnilu, »fotografija mlade ženske s plakata predstavlja le eno izmed razstavljenih fotografij iz zbirke muzeja, in v tem primeru ne gre za oglaševanje tobačnih izdelkov v smislu zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov«.