Sedemdeseti rojstni dan bodo poleg Makarovičeve in Jovanovića praznovali še Marjan Tomšič, Lev Detela in Gustav Januš, med 90-letnike pa se bosta vpisala France Filipčič in Mimi Malenšek.
Jovanović (1. 10. 1939) in Makarovičeva sta s svojim delom in družbenim pogledom na svet bistveno zaznamovala slovenski prostor. Režiser in dramatik Jovanović je bil soustanovitelj neinstitucionalne gledališke scene v obliki Gledališča Pupilije Ferkeverk in eksperimentalnega gledališča Glej.
Njegove dramske tekste iz 70-ih let Znamke, nakar še Emilija, Igrajte tumor v glavi in onesnaženje zraka, Žrtve mode bum-bum določata groteska in absurd, medtem ko je v dramah Osvoboditev Skopja, Karamazovi in Zid-jezero iskal nove postopke v prodiranju v bistvo konfliktov.
Za svoje dramsko in režijsko delo je bil večkrat nagrajen, širšemu občinstvu pa je Jovanović poznan tudi po svojem kolumnističnem pisanju. V njem in v esejih pogosto prepleta gledališče in družbeno realnost ter ugotavlja, da so meje med obema pogosto zelo tanke.
Svetlana Makarovič (1. 1. 1939) je pesnica, pisateljica in šansonjerka. Skoraj vedno jo spremlja sintagma "prva dama slovenske poezije". Makarovičeva v svoji poeziji pogosto tematizira zlo in pri tem oživlja slogovne in doživljajske prvine iz ljudskega mitskega sveta ter ustvarja baladno ozračje. Med najbolj znanimi so zbirke Somrak, Pelin žena, Vojskin čas in Tisti čas. Izšla je tudi v svilo odeta zbirka pesmi Samost, ki je bila, tudi zaradi cene, dostopna le nekaterim.
Makarovčeva je pred leti zavestno nehala pisati poezijo, še vedno pa piše pravljice. Tudi te so, večkrat poudarja, lahko velika umetnost, vsekakor pa ne smejo biti pisane izključno za otroke. Med njene najbolj priljubljene sodijo Kosovirja na leteči žici, Pekarna Mišmaš in Sapramiška.
Leta 2008 so pri založbi Miš, s katero je Makarovičeva sodelovala do nedavnega, izdali Svetlanine pravljice z ilustracijami Alenke Sottler. Antologija pravljic je na voljo za 200 evrov, za bibliofilsko izdajo s 100 oštevilčenimi izvodi pa je treba odšteti 1000 evrov.
Makarovičeva, ki je leta 2000 zavrnila veliko Prešernovo nagrado, s svojimi mnenji o "Slovenceljnih" kot pritlehnih predstavnikih slovenske države vedno razburi javnost. Pogosto se postavi na stran tistih, ki so v manjšini, pa naj bodo to Romi, homoseksualci, kadilci ali, nenazadnje, nekateri umetniki. Eden pesničinih najbolj značilnih verzov gre takole: "Dva nista dvakrat po en sam. Dva nista več. Sta dvakrat manj".
Žarko Petan (27.3. 1929) je gledališki režiser, satirik, dramatik in pripovednik. Zadnja leta se v slovenski javnosti pogosto oglaša kot pisec aforizmov, napisal pa je tudi biografsko knjigo Čez rob sveta in Čudovito življenje Josipa Broza Tita.
Pesnica in prevajalka Ada Škerl (3.4. 1924) je šele v zadnjih letih s pomočjo nekaterih pesniških kolegic kot tista, ki je bila ženski pol zbirke Pesmi štirih Toneta Pavčka, Janeza Menarta, Cirila Zlobca in Kajetana Koviča. Z zbirko Senca v srcu, polno intimizma, se je leta 1949 zoperstavila kolektivnemu revolucionarnemu doživljanju sveta. Kasneje se je Škerlova umaknila iz javnega literarnega življenja. Med letoma 1958 in 1982 je bila lektorica na Radiu Ljubljana.
Pesnik in prevajalec Ivan Minatti (22.3. 1924) je sprva upesnjeval ogroženost v času NOB (zbirka S poti), pozneje pa bivanjsko stisko posameznika v tehnokratskem svetu, denimo v zbirkah Pa bo pomlad prišla in Nekoga moraš imeti rad. "Ko pesem pade vame, se hoče uresničiti, zaobjame vso mojo notranjost in terja vso mojo zbranost. Takrat postanem antena, ki lovi in beleži tudi najbolj rahle signale," je Minatti dejal v nekem pogovoru.
Alojz Rebula (21.7. 1924) je pisatelj, esejist in publicist, ki deluje na Tržaškem. V svojih delih se posveča predvsem usodi Slovencev v tržaškem okolju, problematizira pa tudi samo umetniško ustvarjanje.
Kot eden redkih slovenskih avtorjev se loteva tudi zgodovinskih snovi, zlati v romanu iz časa Marka Avrelija V Sibilinem vetru. O sodobnem tržaškem življenju govori roman Senčni ples, preostali romani, v katerih se javlja katoliška misel, so še Devinski sholar, Divji golob, Zeleno izgnanstvo, Jutri čez Jordan, Nokturno za Primorsko in drugi.
"Po tragedijah 20. stoletja se nam utegne zdeti problem odnosa življenje - umetnik cehovsko akademski. Danes se, po mojem, bolj zastavlja drugačno vprašanje: kam z umetnostjo? Ali naj umetnost kapitulira pred duhom časa, ki mu je prva vrednota učinkovitost," se je ob neki priložnosti vprašal Rebula.