Kdo se skriva za nemškim kupcem Dela? Časopisno podjetje je bilo še pred nekaj leti vredno tudi do 120 milijonov evrov, danes pa ga za med 20 in 30 milijoni ponujajo dvomljivim kupcem, ki so že pospravili Mladino. Novi lastnik Dela bo seveda moral biti tudi po volji oblastne strukture, ne le lastnikov iz Pivovarne Laško.
Za nakup največje slovenske časopisne hiše naj bi se po naših podatkih zanimalo nemško svetovalno podjetje Andreja Warneckeja, znanca sedanjega direktorja Dela Jurija Giacomellija, kateremu že zdaj svetuje pri oglasnemu trženju. Toda nakup naj bi mu pomagali financirati neznani finančni skladi. Ali naj bi bil med njimi tudi zamejski sklad KB 1909, ni znano, toda poznavalci razmer zatrjujejo, da ta nima dovolj denarja za nakup Dela.Med zainteresiranimi za nakup Dela naj bi bilo še več ponudnikov, toda po naših informacijah naj bi jih bilo vsega skupaj štiri ali pet. Natančnih podatkov o vseh prejetih ponudbah in ponudnikih nam na Delu niso hoteli zaupati oziroma so nas napotili na njihovo lastnico Pivovarno Laško, kjer pa so nas podobno odpravili: »Prodajo Dela izvaja družba KPMG, kamor lahko naslovite vprašanja o tem. Mi se kot trenutni lastniki nadejamo, da bo cena čim višja.« V KPMG pa so nam odgovorili: »V naši pogodbi z naročnikom (Pivovarno Laško, d. d.) je opredeljeno, da z javnostjo komunicira izključno Pivovarna Laško. Zato vas moram z vašimi vprašanji napotiti na upravo Pivovarne Laško.«
Pivo in politika
Ko smo vprašanja znova poslali v Pivovarno Laško, nam niso poslali odgovora. Težko verjamemo, da pivovarjev ne zanima, kako se prodajajo njeno lastnino. Dvomimo, da bi prvi pivovar Dušan Zorko podobno neodgovorno prepustil prodajo svoje hiše nekemu posredniškemu podjetju. Vsekakor pa pivovarna v primeru Dela ne prodaja samo svoje lastnine, ker je tudi sama zaradi pogoltnosti prejšnjega lastnika Boška Šrota postala lastnina NLB, katere največja lastnica je država. Utemeljeno se je treba vprašati, koliko je o prodaji Dela obveščena vlada kot skrbnica državnega premoženja.
Toda na naša vprašanja, koliko se Dušan Zorko pogovarja o prodaji Dela s predsednikom vlade Borutom Pahorjem, katera politična opcija ima koncesijo nad Delom in ali ima glavno besedo nad njegovo prodajo minister Gregor Golobič, nam prav tako niso odgovorili: »Naše želje glede prodaje Dela so zgolj ekonomsko usmerjene. Upam, da ne pričakujete, da bomo komentirali govorice.«
Opozorili smo jih, da so naša vprašanja v javnem interesu in da se bodo lahko zaradi prodaje Dela za prenizko ceno zagovarjali pred preiskovalno komisijo, če bo ustanovljena po spremembi oblasti. Tiskovni predstavnik pivovarne Jure Struc je vztrajal: »30. 11. 2010 je bil objavljen javni poziv za zbiranje javnih ponudb za nakup Dela, v katerem so bili transparentno objavljeni razpisni pogoji. Pri Delu nas zanima zgolj transparentna in čim bolj donosna prodaja. Drugih povezav ne poznamo in jih zato tudi ne moremo komentirati.«
Težko je pričakovati, da vlade ne bi zanimalo, komu bo prodana največja slovenska časopisna hiša. Glede na dosedanji potek lastninjenja slovenskih časopisov je vsaka vlada bolj kot za ponudnike z največ denarja in najboljšo vizijo skrbela za ponudnike iz prave politične opcije. Za sedanjo oblastno strukturo, ki ji je že pred leti uspelo v »prave roke« oddati Dnevnik in Mladino, naj bi bil najboljši možni kupec Dela goriška družba KB 1909, ki je nastala iz pogorišča nekdanjega Saftija, ki je bil nekdanja pralnica udbovskega denarja.
KB 1909 je pred leti kupil večinski delež Mladine, v njenem nadzornem svetu je sedel tudi sedanji direktor Dela Jurij Giacomelli, ki naj bi se pred dvema letoma z goriškimi finančniki pogovarjal tudi o prodaji Dela. Sestanek sta sicer zanikala tako Giacomelli kot prvi človek KB 1909 Boris Peric, tudi s kupčijo ni bilo nič, ker zamejci niso imeli dovolj denarja za nakup. Takrat naj bi ceno Dela spustili do 50 milijonov evrov, čeprav naj bi bilo pred krizo neuradno vredno okoli 120 milijonov. Zdaj se govori o ceni med 20 in 30 milijoni, kar pa naj bi bilo za zamejce prav tako nedosegljivo. Zato naj bi zdaj iskali nekakšen obvod do tega podjetja oziroma drugega ponudnika.
VEČ V TISKANI IZDAJI