Revija Reporter
Slovenija

Skrivnostna smrt Ivana Cankarja

Biserka Karneža Cerjak

30. jan. 2015 6:11 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Bliža se stota obletnica smrti največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, vendar še vedno ne vemo za prave vzroke tragične smrti enajstega decembra 1918 - Zapisom in trditvam, da je vinjen padel po stopnicah, doslej ni nihče oporekal, čeprav so živele priče, ki so poznale povsem drugačno ozadje tragedije. Ali bi bilo lahko res, da so Ivana Cankarja, ki je v času prelomnih odločitev za Slovence nasprotoval monarhističnim zahtevam Srbov, zahrbtno in s težkimi predmeti napadli trije neznanci, zaradi česar je že nekaj ur kasneje podlegel poškodbam?

Le dan po napadu naj bi Ivan Cankar zaradi poškodb umrl v Cukrarni, tedanji hiralnici za reveže. Tja ga je z lojtrnikom peljal France Gorjup, Maistrov borec za severno mejo, to je po pripovedovanju dveh prič naključno izvedel ljubiteljski zgodovinar Dimitrij Kebe.

Izpoved priče tragedije

Dimitrij Kebe, avtor več knjižnih del in člankov, v katerih je na podlagi pogovorov in vseh doslej objavljenih zapisov, med njimi dr. Alojza Kraigherja, zdravnika in osebnega prijatelja Ivana Cankarja, utemeljeval politični umor Ivana Cankarja, je zagotovo daleč najbolj zaslužen za to, da se je po desetletjih vendarle začelo preiskovati, zakaj je moral pri komaj 42 letih umreti Ivan Cankar, naš največji pisatelj, izjemen politični govornik in ljudski tribun, ki so mu povsod, kamor je prišel, želele prisluhniti množice Slovencev.

Kakšna naj bi bila resnica o Cankarjevi smrti, je Dimitrij Kebe lahko izvedel leta 2011, ko mu je znanec omenil tedaj dvainosemdesetletnega Borisa Malešiča iz Ljubljane. Na srečanju mu je Malešič povedal, da je večkrat osebno govoril s Francetom Gorjupom, voznikom lojtrnika, na katerem je bil hudo pretepeni Cankar z večkrat razbito glavo prepeljan v Cukrarno. Malešič je Gorjupa poznal več  let, saj je z Gorjupovim zetom Hafnerjem prijateljeval vse od otroških let. Na medicinskem plesu v Unionski dvorani, ki je bil okoli leta 1950, sta bila Malešič in Gorjup redarja; takrat sta se prvič začela pogovarjati o Cankarjevi smrti.

Smrtni udarci v veži

Kebe je za naš tednik povedal, da je France Gorjup v zaupnem pogovoru Borisu Malešiču pripovedoval, da je bil Cankar, potem ko je bil najden zaradi krikov, ki so se slišali iz veže na Kongresnem trgu 4 (danes 6, op. p.), še vedno pri polni zavesti. Gorjupu je tako še lahko povedal, da so ga pretepli trije srbsko govoreči neznanci; dva sta ga držala, tretji pa ga je s kovinskim predmetom tolkel po glavi.

Kot je še Kebe zapisal v članku Cankarjeva smrt je bila političen umor, objavljenem na spletnih straneh, mu je Boris Malešič takrat povedal, da je še živa Anica Hafner, hči Franceta Gorjupa. Ko jo je Kebe še isti dan obiskal, mu je potrdila, da ji je njen oče, ki je bil takrat vojak v novi slovenski vojski in je prostovoljno opravljal bolničarska dela, kot ljubiteljski igralec je Cankarja osebno poznal, večkrat govoril o tem, da je ubogega Cankarja peljal na lojtrskem vozu v Cukrarno; svojo izjavo je Anica Hafner tudi pisno potrdila. Dimitrij Kebe nam je povedal, da je ob tem še izvedel, da je France Gorjup umrl v nenavadni prometni nesreči. 

VEČ V TISKANI IZDAJI IN APLIKACIJI TRAFIKA ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE