Strah pred vrnitvijo Janše, koalicijske zdrahe in nesposobnost Pahorjeve vlade ogrožajo prihodnost levice, zato so njeni vrhovi sklenili, da mora Borut Pahor oditi. Reši ga lahko le še uspeh referenduma o pokojninski reformi, ki prav zato ne sme uspeti. Priča smo na trenutke bizarnemu iskanju Pahorjevega naslednika.
Bliža se konec devete slovenske vlade. Sindikalist, ki ima na Rožniku vsako leto bolj bojevit govor in je novembra leta 2005 zrušil desnosredinske reforme, zdaj z referendumom o pokojninski zakonodaji ruši levosredinsko vlado. A je to le videz, že prej se je koalicija zaradi sporov in afer sesula sama vase. Na pogorišču prvomajskih kresov ostane le še vprašanje, ali se je še moč izogniti predčasnim volitvam in veliki verjetnosti, da se na oblast vnovič zavihti Janez Janša.
Grožnja z vrnitvijo Janše, in ne pokojninska reforma, je glavna zaposlitev levice in njenega ozadja. Še več, polom te reforme postaja nujnost, da se rešijo Boruta Pahorja, saj bi ga referendumska potrditev pokojninskega zakona obudila od mrtvih.
Druga priložnost za levico
Vrhovi levice so sodeč po javni odzivih sklenili, da mora Borut Pahor oditi z Gregorčičeve. Drugače rečeno, če se koalicijske zdrahe in pohujšljivo razkazovanje nesposobnosti ne preseka na vrhu, bo levi blok še naprej ujetnik Pahorja. Kakor je dejal eden od komentatorjem, ga je bilo treba postaviti pred zid. Za predčasne ali redne volitve predsednik SD ni politik, ki bi se lahko kosal z Janšo. Samo »novi obraz« tehničnega kompetentnega mandatarja, rešitelja levice ji daje možnost, da se vnovič vrne v igro in ustavi desnico. To bi bila zanjo druga priložnost, ki bi ji jo z veseljem dal predsednik republike Danilo Türk. Je to prelom s tranzicijsko navlako, o kateri toliko govori in pri tem pozablja denimo na dejstvo, da država tone v dolgovih in se zadolžuje po 200 milijonov evrov na mesece? O zadolževanju, ki nas pelje v katastrofo, v svojem govoru na počastitvi dneva upora ni spregovoril niti besede, zato pa toliko več o »skrivni trgovini z orožjem« in »ponarejanju arhivskih dokumentov«.
Pahorjev »malo morgen«
Katero pot naj levica ubere na poti preloma? Rekonstrukcijo vlade ali predčasne volitve? Samo predsednik Zaresa Gregor Golobič se hvali, da ima izdelan jasen scenarij. Türk, specialist za prelome, je za čimprejšnje volitve. »Malo morgen,« je predlog ministra Golobiča o umiku vseh predsednikov vladnih strank zajedljivo in nekoliko sklonjene glave v četrtek po seji vlade pospremil Pahor. Učinkoval je bolj suvereno, kakor smo ga bili vajeni. Se je z načelno privolitvijo v predčasne volitve od njega odvalilo težko breme? Kakor koli že, z njim bodo imeli privrženci scenarijev resetiranja ali prelamljanja na levici še velike težave.
Za Pahorja, ki vztraja na načetih vladnih barikadah, bi bila ob vladni krizi, ki je po njegovem še ni, bolj »atraktivna možnost« predčasne volitve, in ne tehnična vlada. Tehnični predsednik vlade je »invalidna osebnost«, saj mora imeti za seboj mandat ljudi, in ne politične matematike. A Pahorjeva velika težava je prav to, da je mandat ljudi že izgubil. Zato se lahko, denimo, Marta Kos ne ozira na ta mandat, ko nasprotuje predčasnim volitvam, in se navdušuje nad tem, da bi vladno ekipo sestavil kdo, ki ne bo obremenjen z računico ali bo izvoljen na naslednjih volitvah.
Da na levici še ni dogovora, kako bi lahko obdržali oblast, kaže tudi izjava ljubljanski župan Zorana Jankovića, s katero je podprl predčasne volitve. Tako kot predsednik SDS (no, Janša je spustil vlogo Türka) tudi on predlaga, da bi se v povezavi s predsednikom republike in opozicijo dogovorili za ustavne spremembe, ki bi olajšale pot do predčasnih volitev. »Da bi v danem trenutku ne mesto mandatarja prišel nekdo tretji, brez svoje ekipe, si ne znam predstavljati.«
VEČ V TISKANI IZDAJI