O nacionalni varnosti govorijo nasledniki Udbe, je zapiranje arhivov Službe državne varnosti ocenila publicistka Alenka Puhar. Vlada se postavlja nad človekove pravice in nad pravno državo, pa opozarja poslanka SDS Eva Irgl. S tem legitimira početje Udbe, še dodaja. O zapiranju arhivov je danes razpravljala komisija DZ za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti.
Razpravo o omejevanju dostopa do arhiva je na pobudo poslancev SDS začela tudi komisija DZ za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. Predsednica komisije Eva Irgl (SDS) je pojasnila, da je omejevanje dostopa do arhiva tako pomembna tema, da jo je treba razsvetlitvi z več zornih kotov. Razpravo so zaradi začetka seje DZ prekinili.Sejo bodo po napovedih Irglove nadaljevali v četrtek zjutraj. V imenu predlagateljev je Irglova uvodoma ocenila, da se vlada s preprečitvijo dostopa do nekaterih arhivskih gradiv postavlja nad človekove pravice in nad pravno državo.
Poleg tega po njenem mnenju blokada dostopa do nekaterih gradiv nekdanje Službe državne varnosti (SDV) pomeni rehabilitacijo nekdanjih politikov in funkcionarjev, ki so bili seznanjeni z dejanji takratne SDV. "V interesu javnosti je, da se preko raziskovanja arhivov spozna našo preteklost, danes pa ljudem, ki želijo to početi, to onemogočamo," je pojasnila Irglova.
Poudarila je, da je bila Udba organizacija, ki jo je tudi vrhovno sodišče v eni izmed svojih sodb označilo za kriminalno združbo, katere temeljna naloga je bila teptanje človekovih pravic.
Ob tem je izpostavila, da je direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Sebastjan Selan na seji parlamentarnega odbora za kulturo v torek dejal, da je Sova neke vrste nadaljevanje Udbe. S tem je po njenem mnenju legitimiral početje Udbe.
Selan odgovarja, da tega ni izjavil. Pojasnjuje tudi, da Sova ne problematizira dostopnosti gradiva SDV o notranji problematiki. Vendar pa so podatki s področja obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti nekdanje SDV po njegovih ocenah tako problematični, da bi lahko ogrozili življenja, zdravje in varnost ljudi in kompromitirali tajne sodelavce takratne SDV, nekateri po njegovih besedah še vedno delajo v Sovi.
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Stojan Pelko je ocenil, da je obstoječi zakon nedosleden. Po predlogu novele zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih pa bo arhivsko gradivo SDV še vedno dostopno javnosti, nedostopni bodo samo tisti dokumenti, ki so plod obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti. S takšno dostopnostjo se po njegovih besedah vzpostavlja ureditev, kot velja v drugih ustavnih demokracijah v Evropi.
Pravnik Drago Demšar poudarja, da je Arhiv RS državna institucija in bi se kot taka še posebej morala držati zakonodaje. S kršenjem zakona se po njegovem mnenju podaja legitimnost nekdanji SDV in njenemu delovanju.
Vladne argumente za predlog novele zakona je označil kot politikantske in kot floskule, ki jih je takratna oblast uporabljala pred letom 1990. "Nacionalni interes Slovencev je, da se stvari razkrijejo, ne pa da se taji, kar je počela Udba," poudarja.
O utemeljenosti argumentov vlade za predlog novele omenjenega zakona dvomi tudi publicistka Alenka Puhar. Kot je dejala, je njen senzor takoj zaznal motnje, saj o nacionalni varnosti govorijo pravni nasledniki Udbe, novelo zakona pa je po nujnem postopku poslala vlada, katere dominanten del so predstavniki partije. "Tukaj nekaj smrdi," pravi. Tako meni, da se z novelo zakona ne ščititi osebnega dostojanstva običajnih ljudi, pač pa nekdanjih vodilnih funkcionarjev.