Glavna dejavnost narkobarona Dragana Tošića so bili gostinski obrati, s katerimi se najlažje pere denar.
Sojenje v zadevi Balkanski bojevnik se je konec septembra nadaljevalo z zaslišanji. Mnogi se še danes sprašujejo, kako so se lahko skozi našo državo pretakale velike količine mamil, ne da bi se tega kdo zavedal. Odgovor je verjetno v industrijskih količinah opranega denarja in koruptnosti, ki naj bi jo izvajali po Tošićevi legalni poslovni dejavnosti.
Dr. Bojan Dobovšek s fakultete za varnostne vede nam je pretok droge skozi Slovenijo obrazložil v lanskem intervjuju. Slovenija je po njegovem mnenju v fazi, ko organizirani kriminal skuša nelegalno pridobljeni kapital investirati v legalno sfero: to pomeni, da skuša »umazani denar« oprati. Slovenija je tako po Dobovšku v drugi fazi razvoja organiziranega kriminala, ko kriminalci prisluženega denarja ne morejo takoj zapraviti in ga morajo nekam shraniti.
»Kriminalci najemajo visoko usposobljene strokovnjake za pranje denarja,« nam je še dejal dr. Dobovšek. Gostinski obrati so pri pranju denarja zelo udobni pripomočki, so »krinka, ki naj bi kazala na pošteno delovanje«. Učinkovito pranje denarja po mnenju dr. Dobovška omogoča še podkupljivost med belimi ovratniki, ki naj bi bila po raziskavah o korupciji v Sloveniji možna na višjih nivojih.
Lastniki Tošićevega Randevuja
Zato smo se odločili malo raziskati, kako naj bi vodja slovenskega mamilarskega kartela Dragan Tošić usklajeval svoje skrite posle, za katere je osumljen, in tiste, ki so bili javno prijavljeni. Znano je, da se je Tošić »v prostem času« ukvarjal z gostinstvom, dejavnostjo, ki je med najbolj učinkovitimi za pranje denarja.
Javnost pozna predvsem dva Tošićeva bara, ki sta posebej omenjena vsakič, ko beseda nanese nanj ali na afero Balkanski bojevnik: gre za bar Le petit Café, ki je v Ljubljani nasproti Križank, in lokal Randevu, prav tako v mestnem središču, na Mestnem trgu. Oba spadata pod pravno osebo Dragan Tošić, s. p. Pri tem smo hoteli tudi ugotoviti, kako je z lastništvom prostorov, kjer sta oba omenjena lokala.
Randevu ima svoje prostore na Mestnem trgu 19. Gre za večjo stavbo s prostori, ki imajo različno namensko uporabo. Samostojni podjetnik Dragan Tošić ni nikjer naveden kot lastnik. Vprašanje torej je, kdo je lastnik prostorov, v katerih je Randevu. Podatki geodetske uprave kažejo, da so lastnice celotne stavbe tri bolj ali manj neznane firme: MT 19, d. o. o., SPH 08, d. o. o., in Intelteh, d. o. o. Kdo pa je za temi podjetji?
Spet pademo v priljubljeno igro slovenskega gospodarstva in njegovih lastnikov iz davčnih oaz. Razen Intelteha, katerega lastnik in direktor je Boštjan Mušič, sta poti ostalih dveh podjetij napeljani v davčne oaze. Podjetje SPH 08 je tako v lasti podjetja Silverpoint holdings LLC s sedežem v zvezni državici Delaware (ZDA), eni od bolj priljubljenih davčnih oaz za slovenske gospodarstvenike.
Podjetje SPH 08 je bilo ustanovljeno novembra 2008 s 7500 evrov osnovnega kapitala, njegov direktor pa je neznani podjetnik Ahuja Kamal, ki uradno domuje na Dunaju. Iz bilance tega podjetja še razberemo, da je edina omembe vredna dejavnost v zadnjih dveh letih najemanje kratkoročnih kreditov v višini 475 tisoč evrov.
VEČ V TISKANI IZDAJI
