Kaj je tisto, ker združuje vse totalitarne režime? V razpravah, ki so potekale v zadnjih letih v novih in starih članicah EU, se je pokazalo, da so to predvsem žrtve. Tudi zato je Evropski parlament v začetku aprila s prepričljivo večino sprejel resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu in pozval k razglasitvi 23. avgusta za vseevropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov.
Ker se državne ustanove (še) niso zmigale, je ta dan počastil kar Študijski center za narodno spravo s predvajanjem filma TV Slovenija Angela Vode, skriti spomin na gradu Rajhenburg v Brestanici. Do konca redakcije nihče iz uradne in vladne politike (predsednika vlade in države, ministri, vladni poslanci) ni napovedal prisotnosti na tej proslavi.Za resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu so sicer glasovali vsi evropski poslanci iz Slovenije. Njen politični naboj je bil predvidljiv, a sprejetja resolucije mediji (z dopisniki v Bruslju vred) najprej skoraj niso zaznali. Prvi so jo »zagrabili« opozicijski poslanci SDS in predlagali, naj bi vlada razglasila 23. avgust za dan spomina. V to bi jo moral »primorati« državni zbor hkrati s tem, ko bi sprejel resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu.
Opozicija je namreč predlog za razglasitev vseevropskega dneva spomina vključila v svoj predlog resolucije, s katero bi tudi podprli resolucijo Evropskega parlamenta, a je obtičal v labirintih parlamentarne procedure. Razpravo v odboru za notranjo politico so preložili, saj so vladni poslanci (prednjačila sta Majda Potrata in Miran Potrč) menili, naj najprej raziskovalni center državnega zbora razišče, kako članice EU obravnavajo resolucije ali druge dokumente Evropskega parlamenta, ki niso zakonodajne narave. Ugotovi naj tudi, koliko takih resolucij so nacionalni parlamenti do sedaj že sprejeli in kako jih običajno obravnavajo.
VEČ V TISKANI IZDAJI