Krščansko praznovanje božiča korenini še v predkrščanskih časih, "ko se dan začne ponovno daljšati in tako simbolizira zmago svetlobe nad temo in dobrega nad zlim". Čeprav je Jezusovo rojstvo "zgodovinsko dejstvo", po katerem od 6. stoletja dalje štejemo leta, natančnega dneva njegovega rojstva ne poznamo. "Datum je cesar Konstantin izbral tako, da se je ujemal z rimskim praznovanjem sonca", saj je v Svetem pismu tudi Kristus predstavljen kot "resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka", je zbranim v ljubljanski stolnici pojasnil Uran.
"Vsi iščemo resnico, iščemo smisel vsega, kar doživljamo, kar se dogaja na svetu, kar bo v prihodnosti. Tudi naše osebne stiske in strah, rastoča gospodarska kriza in podnebne spremembe imajo svoje sporočilo," je poudaril Uran in pri tem "oznanil veselo novico, veliko veselje in upanje, kako dober in usmiljen je Gospod do vseh".
V preprostem otroku iz Betlehema se nam po njegovih besedah "daje Bog sam in obenem človek za vse čase in rodove". Učlovečena Božja beseda ob svojem prihodu na svet sicer ni našla drugega prostora kot hlev, vendar se, tako Uran, "v tem uboštvu razodeva veličastvo nebes, zato Cerkev obhaja slavje luči, ki je razsvetlila najtemnejšo noč. Rodilo se je Življenje, ki premaguje strah pred smrtjo in nam prinaša izpolnitev tisočletnih obljub".
Betlehemsko dete ni le znamenje, da je Bog z nami, ampak tudi obveza za človeka, naj bo z Bogom. Bog namreč želi biti z nami, "da bi bilo na svetu več bratstva, resnice in pravice", zato božič ni praznik ob okrašenem dreveščku, ampak v človekovem srcu, je v nagovoru pri polnočni sv. maši dejal mariborski nadškof metropolit Franc Kramberger.
"Božič ni praznik ob okrašenem dreveščku, ob množici lučk, božični praznik ni samo praznik na koledarju, ob mizi, v časopisju, na televiziji ali po radiu. Božič je praznik v človekovem srcu," je nocoj v mariborski stolnici poudaril Kramberger. Če temu ni tako, potem je božič po njegovih besedah "le običaj, lep spomin na doživetja v mladosti. Če božiča ni v srcu, smo razvrednotili praznik, smo podobni Betlehemčanom, ki za učlovečenega Boga niso imeli prostora".
Bog želi biti "z vsakim človekom, četudi je njegovo življenje skrito, neopazno, brez velikih in vidnih del", z vsemi, ki "delajo za resnični blagor človeštva, za mir na svetu in s čutom odgovornosti krojijo usodo sveta", z vsemi, ki "doživljajo ogenj sovraštva, nerazsodno vihtenje Herodovega meča, nespamet vojne in strah pred prihodnostjo". Bog želi biti z nami, da bi bilo "na svetu več bratstva, resnice in pravice", je še dejal Kramberger.
Strah se danes plazi po svetu v obliki polomov borznih sistemov ter osebnih razočaranj in ranjenosti s strani ljudi, ki so si morda najbližji. A strah ni nikoli od Boga. Kristus nas "v betlehemski noči uči prehoda od ekonomije kopičenja k ekonomiji daru", je v nagovoru pri polnočni sv. maši dejal murskosoboški škof Marjan Turnšek.
Brez trdnega znamenja, da obstaja sila, ki je močnejša od smrti, je "človekovo življenje brez upanja, postane obupano in zato obupno, saj počasi naganja strah v kosti", je v murskosoboški stolnici dejal Turnšek. Strah se po njegovih besedah "danes plazi po svetu v obliki polomov borznih sistemov, ki povzročajo gospodarske krize in socialne stiske", in tudi "v obliki osebnih razočaranj in ranjenosti s strani ljudi, ki so si morda najbližji". A strah, kot je poudaril, "ni nikoli od Boga."
Kristus se, tako Turnšek, želi tudi letos roditi s klicem upanja "Ne bojte se", ki je zapisan v Lukovem evangeliju. "Sedanje stanje sveta je posledica dejstva, da je nekdo gradil na laži, na neresnično prikazanih dejstvih in vrednostih. Želja po vedno večjem dobičku je zaslepila pogled, tako strokovnega kot tudi čisto človeškega /.../ V takšnem primeru imetje, ki samo po sebi ni slabo, saj je Božji dar, postane krivični mamon," je ocenil Turnšek.
Po njegovih besedah takšna uporaba zemeljskih dobrin "ni v Božji zamisli in je krivična, njihova pravilna raba je v deljenju med seboj". Kopičenje bogastva zase namreč, tako Turnšek, ljudi deli in jih dela celo sovražno nastrojene med seboj, "delitev dobrin pa nasprotno ustvarja prijatelje, dela sožitje lepše, ljudje dejansko postajajo bratje in sestre med seboj in prav to je smisel življenja".
Božič nam, kot je poudaril Turnšek, oznanja, da je "novo upanje za današnji svet v etičnem in moralnem delovanju na vseh področjih ter v solidarnem odnosu med ljudmi", Kristus pa nas "v betlehemski noči uči prehoda od ekonomije kopičenja k ekonomiji daru".