Pobudo za postavitev kipa pri stolnici, ureditev trga pred njo in postavitev petih kipov narodnih buditeljev na tem trgu je dal soboški katoliški škof Peter Štumpf na praznik sv. Nikolaja ob odprtju Lutrovega drevoreda pred tremi leti, da bi v okviru prihajajoče 100. obletnice združitve Prekmurja za matičnim narodom tudi katoliška stran prispevala velik in pomemben projekt za mesto.
Javnost je bila v odzivih zelo razdeljena, laiki in strokovnjaki so se ukvarjali z vprašanji, ali kip, ki naj bi bil visok štiri metre, sploh sodi na javni prostor v krožišče, koga predstavlja, ali ima umetniško vrednost, zakaj ga na javnem razpisu ni izbirala strokovna komisija in podobno. Eden od umetnostnih zgodovinarjev je celo zapisal, da "prej kot na neko resno umetnino takšen izdelek spominja bolj na figurico čokoladnega Miklavža odvitega iz okrasne in zaščitne embalaže".
Predstavniki Cerkve pa so pojasnjevali, da je avtor kipa ugledni akademski kipar Marjan Drev in da zasnova sledi tradiciji evropskega kiparstva, pred dobrim letom pa so od direkcije za ceste dobili dovoljenje za postavitev.
Čeprav je ob pomoč pri postavitvi tega in kipov narodnih buditeljev pred cerkvijo ob 100. obletnici priključitve obljubljala tudi občina, za kip sv. Nikolaja ne bo prispevala. Buditeljem je namreč že postavila spomenik. Škof Štumpf pravi, da javnih sredstev niso dobili, zagonska za financiranje kipa pa sta namenili škofija in soboška stolna župnija.
"Vesel sem, da ta kip ni samo projekt škofa in stolnega župnika, temveč tudi nekaterih poznanih Sobočancev in Sobočank. To pomeni, da je želja po postavitvi tega kipa širšega dometa, kot se to na prvi hip dozdeva," je povedal Štumpf.
Na vprašanje, ali se mu zdi prav, da kljub razdvojenosti ljudi vztraja pri postavitvi, odgovarja, da je o kipu veliko pozitivnih odmevov in tudi nekaj negativnih. "Enako mi vedo povedati tudi za poimenovanje ploščadi po Martinu Lutru. Mogoče bo treba sčasoma razumeti, da ima pravico udejstvovanja v javnem prostor tudi katoliška stran. Za postavitev sem se odločil čisto iz osebne vere," še pravi škof in dodaja, da je mestni svet podprl sofinanciranje osmih kipov na njegovo pobudo s kar 24 glasovi in da so bili torej izvoljeni predstavniki vseh političnih barv za to, da spomenike postavijo.
Soboški župan je ob tem javno zapisal, da je postavitev kipa sv. Nikolaja, tradicionalnega zavetnika Murske Sobote, eden od izrazov različnosti, ki tvorijo mesto in prekmurski prostor ter da je sobivanje vedno odlikovalo Prekmurje in mu klesalo njegov značaj. "Zato vsi skupaj takšne pobude sprejemajmo v duhu sobivanja, strpnosti in medsebojnega spoštovanja," dodaja Jevšek.
Nikolaj ali Miklavž je v Prekmurju Miklo(u)š, po njem imajo tudi tradicionalni sejem - Miklošovo senje, z enim od najbolj priljubljenih svetnikov, ki je svoje premoženje razdal ubogim, pa je povezano tudi tradicionalno obdarovanje otrok 6. decembra.
Miklavž ima na podobah v roki tri zlate krogle, ker je revnemu kmetu tri večere zapored skozi okno vrgel denar, da je ta lahko prihranil za poroko svojih treh hčera. Tri sonca v soboškem mestnem grbu, ki ga je izdelal Sandi Červek, pa povezujejo sodobnost s srednjeveško zgodovino tako, da so v podobi treh zlatih krogel tudi del legende o zavetniku mesta sv. Nikolaju.
"Glede na to, da živimo v časih polnih strahov in negotovosti, pa tudi precejšnje neprijaznosti in groženj, nas sporočilo dobrote tega svetnika lahko nagiba k premisleku o tem, da se moramo ustaviti pred zlom, ki nas okužuje; premisliti kako naprej in iti dalje v dobroti in poštenosti. Mislim, da bo ta kip zelo lep, veličasten, hkrati pa v veselje dobro mislečih Sobočancev in Sobočank in vseh, ki bodo prihajali v našo prestolnico," pa še dodaja škof Štumpf.