Rusko veleposlaništvo Svet24.si

Izgnani ruski diplomat naj bi zapustil Slovenijo

fantka Svet24.si

Drobna zadovoljstva vodijo v prostor neskončnih ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

slovenija odbojka najdic planinsec af Ekipa24.si

Kaj se dogaja v slovenski reprezentanci?! Novi ...

Tako bo potekal sončni mrk, ki je marsikoga prestrašil do kosti Odkrito.si

8. april, 2024 - Mrk, ki prinaša katastrofo?!

ronaldo sesko lv Ekipa24.si

Srbi zaradi Slovenije že trepetajo pred evropskim...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Škandalozno - Širca bi prepovedala kritične medije!

Deli na:

Ministrstvo za kulturo v predlogu novega zakona o medijih predvideva zelo stroge sankcije in globe za primere kršitve načela prepovedi sovražnega govora. Inšpektorat bo, kot da bi živeli v Severni Koreji, pod krinko prepovedi sovražnega govora lahko prepovedal tudi delovanje do sedanje oblasti kritičnih medijev.

Ministrstvo za kulturo v predlogu novega zakona o medijih predvideva zelo stroge sankcije in globe za primere kršitve načela prepovedi sovražnega govora. Inšpektorat bo, kot da bi živeli v Severni Koreji, pod krinko prepovedi sovražnega govora lahko prepovedal tudi delovanje do sedanje oblasti kritičnih medijev.

Ministrstvo za kulturo v javno razpravo pošilja predlog osnutka novega zakona o medijih. Glede na poletni čas bo javna razprava potekala do 20. septembra, je na današnji predstavitvi besedila pojasnila ministrica Majda Širca. Osnovno izhodišče pri pripravi zakona je bilo po njenih besedah avtonomija novinarjev.

Besedilo novega medijskega zakona po besedah ministrice uvaja bolj jasno definicijo javnega interesa na področju medijev. V tekst so vgradili tudi zahteve novinarskih aktivov, uvajajo absolutno prepoved lastniških povezav med oglaševalci in lastniki medijev, predkupno pravico za novinarje, pa tudi preverjanje koncentracije medijev.

Presoja koncentracije medijev bo v pristojnosti Urada za varstvo konkurence. Zakon tudi niža prag za priglasitev koncentracije, v kateri je vsaj eno izmed podjetij izdajatelj medija, je pojasnila Širca. V postopku so predvideli t.i. test javnega interesa, ki ga bo izvedla komisija pri ministrstvu za kulturo, njeno mnenje pa bo po besedah Širce za urad zavezujoče.

Osnutek zakona za lastnike medijev uvaja zahtevo po pridobitvi mnenja uredništva pri imenovanju in razrešitvi odgovornega urednika ter pri spremembah, dopolnitvah ali sprejemu nove vsebinske zasnove medija. Mnenje uredništva bo zavezujoče, kolikšna podpora bo potrebna - 65- ali 75-odstotna, pa naj bi pokazala javna razprava.

Odgovorni urednik ne bo smel biti član organov nadzora lastnika medija, novinarski kodeks pa bo del pogodbe o zaposlitvi, je novosti zakona nanizala ministrica za kulturo. Uvajajo tudi sankcije za medije, ki bi kršili prepoved sovražnega govora, in poskušajo zagotoviti boljše varstvo otrok pred zlorabami v komercialne namene.

"Uvajamo tudi zelo stroge sankcije in globe, še posebej za primere kršitve načela prepovedi sovražnega govora, zlorab otrok v komercialne namene in temeljnih zapovedi glede oglaševanja, kjer lahko inšpektorat prepove tudi delovanje medija," je pojasnila Širca.

Temeljito so "prevetrili" pravico do popravka; nova definicija popravka bo po besedah ministrice "onemogočila zlorabe te pravice". Tako bo po novem šlo le še za popravljanje neresničnih ali napačnih navedb v objavljeni vsebini, s katero je kršena pravice neke osebe. Bolj jasno so definirali tudi odgovor, pogoje, kdaj odgovorni urednik objavi odgovor, ki mora biti presojan skozi interes javnosti, je še navedla.

Novinar ali urednik bo po novem v primeru, ko bi prišlo do dopolnitev ali sprememb vsebinske zasnove medija, ki so v nasprotju z izražanjem mnenj in stališč prejšnje vsebinske zasnove, lahko brez odpovednega roka prekinil pogodbo z medijem in bo ob tem upravičen do odpravnine v znesku, ki bi jo prejel, če bi pogodbo prekinil delodajalec, je pojasnila Širca.

Z novim zakonom o medijih želijo ukiniti svet za radiodifuzijo, njegove pristojnosti v upravnih postopkih bo prevzela Agencija za pošto in elektronske komunikacije, ustanovili pa bi nov Svet za medije. Spreminjajo zahtevani delež slovenske in tuje glasbe v programih ter predpisani delež lastne produkcije. Ukinjajo tudi status programov posebnega pomena.

Vprašanje ustanovitve novinarske oz. medijske zbornice pa na ministrstvu prepuščajo novinarjem, ki naj se izrečejo, ali jo želijo, je danes pojasnila Širca. Pripombe na besedilo osnutka zakona bodo zainteresirani lahko posredovali tako preko portala e-demokracija kot tudi direktno na ministrstvo za kulturo.

 

Predsednik Društva novinarjev Slovenije Grega Repovž poudarja, da so se v društvu že zadnjih 10 let ukvarjali in zavzemali za nov zakon o medijih. Pozdravil je predvsem določbo o testu javnega interesa pri presojanju koncentracije medijev. "Ta diskrecijski način odločanja je edini, ki pije vodo," je dejal Repovž za STA.

"Dolžnost vsakokratnega ministrstva bo, da ima dobro komisijo - kompetentno in ne politično," pravi Repovž. "Volitve so dejstvo. Lahko nam posamezna politika ni všeč, kljub temu da imamo s politiko zelo slabe izkušnje, drugega sistema v demokraciji ni. Upamo le, da se bodo politiki naučili, da če ne razumeš teh meja, pride račun na volitvah," Repovž odgovarja na možne pomisleke o tem, da bo komisijo imenoval vsakokratni minister za kulturo.

Društvo med novostmi v osnutku medijskega zakona izpostavlja obvezo lastnika medija, da pred vsako spremembo ali dopolnitvijo vsebinske zasnove medija in pred imenovanje ali razrešitvijo odgovornega urednika pridobi mnenje uredništva. Repovž je kot pomembnega izpostavil tudi uredniški statut, ki ureja postopek razreševanja konfliktov med izdajateljem ter uredništvom.

Kot pomembno v društvu novinarjev vidijo tudi določbo v zakonu, po kateri novinarju ali uredniku, ki zaradi ugovora vesti ne more več sodelovati z medijem, zakon zagotavlja odpravnino. Izpostavljajo, da je v predlogu popravljena definicija novinarja in razširjena tudi na novinarje, ki z medijem pogodbeno sodelujejo najmanj eno leto.

Zadovoljni so tudi s spremembami opredelitve pravice do popravka in odgovora.

V društvu novinarjev izpostavljajo tudi, da zakon na novo ureja povezovanje v radijske in televizijske mreže in zagotavlja obstoj programa medija, ki se v mreo povezuje ter onemogoča izginjanjem programov pomembnih malih lokalnih elektronskih medijev.

V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) pa vsebine predloga novele še ne morejo komentirati, saj po besedah člana združenja Nenada Glüksa za razliko od društva novinarjev Slovenije niso smeli sodelovati v ekspertni skupini za snovanje predloga zakona. Združenje je bilo v tem primeru diskriminirano, je dejal za STA.

Pri tem se je "znova pokazala dvoličnost ministrstva za kulturo in premiera", ki po Glüksovih besedah obljubljata sodelovanje vseh organizacij k snovanju medijske zakonodaje. Pojasnil je, da so ministrico za kulturo Majdo Širca že ob imenovanju ekspertne skupine za pripravo medijske zakonodaje pozvali, naj v skupino vključi tudi ZNP, "a nas je zavrnila".