Kako slabo je gospodaril minister za pravosodje Aleš Zalar v času, ko je še opravljal funkcijo predsednika okrožnega sodišča, dokazuje najemna pogodba med Gospodarsko zbornico Slovenije in Okrožnim sodiščem v Ljubljani, sklenjena 11. novembra 1999.
S podpisom najemne pogodbe se je predsednik okrožnega sodišča Aleš Zalar zavezal, da bo sodišče najete prostore stavbe na Slovenski cesti 41, ki je bila v lasti GZS, uporabljalo za opravljanje svoje poslovne dejavnosti, za najem pa bo sodišče na mesec plačevalo najemnino v tolarski protivrednosti 120.000 tedanjih nemških mark. Obenem je bilo dogovorjeno, da bo sodišče posebej plačevalo stroške za porabljeno elektriko, PTT, odvoz smeti, vodo, kanalizacijo in druge komunalne storitve, ogrevanje, nadomestilo za uporabo mestnega zemljišča ter morebitne druge stroške, povezane s poslovanjem v najeti stavbi.
Zalar se je tudi zavezal, da bo v času najema dober gospodar, to pa se ni zgodilo. Najeti prostori so ostali prazni kar leto in pol, kljub temu pa je sodišče za najeto stavbo ves čas plačevalo najemnino v višini takratnih 120.000 nemških mark; k temu moramo prišteti tudi še vse druge stroške poleg najemnine. Razlogi, ki jih je Zalar navajal pri pojasnjevanju, zakaj se sodišče ne želi vseliti v prostore, za katere plačuje najemnino, so bili povsem neutemeljeni: izgovoril se je na nujnost preureditve notranjosti. Tako bi očitno ostalo, če se ne bi v najete in povsem prazne prostore končno vselilo vsaj okrožno državno tožilstvo.
Za svoje dejanje Zalar ni nikoli odgovarjal, čeprav je z denarjem vseh davkoplačevalcev ravnal neodgovorno in skrajno malomarno. Prav bi bilo, da bi tako ravnanje vzel pod drobnogled kakšen tožilec, a kaj, ko je očitno vprašljivo zgolj ravnanje dr. Lovra Šturma, prejšnjega ministra za pravosodje. Okrožna državna tožilka Mojca Gruden je neverjetno pohitela in zoper Šturma vložila obtožni predlog na okrajno sodišče samo zato, ker je takrat, ko je bil še minister za pravosodje, imenoval Roberta Marolta, tedanjega sekretarja na ministrstvu, za notarja. Za mnenje smo vprašali dr. Šturma, ki nam je dejal, da so anonimno ovadbo zoper njega vložili »zaskrbljeni državljani«: »Zgovorno je, da je postopek na policiji vodil isti policijski inšpektor kot v primeru dr. Dimitrija Rupla; tega je sodišče nato povsem oprostilo. Prav zato že nestrpno čakam na obravnavo, da predložim svoje argumente.«