Šircelj: Mramor je vse bolj šibak, kar je verjetno v interesu mrež, ki dejansko vodijo državo

Slovenija gre s proračunom, tako Šircelj, obratno pot, kot jo določajo ustava, zakon o fiskalnem pravilu in zaveze EU. Izgovori, da je strukturni primanjkljaj povezan s stroški migracij in različno metodologijo, pa so po njegovem prepričanju brezpredmetni in zavajajoči.

"V proračunu za 2016 je bila na podlagi posebnega dopolnila sprejeta rešitev, da se za migracije zagotovi dodatnih 123 milijonov evrov in proračun ta sredstva tudi vsebuje. Kar pa se tiče metodologije EU, je ta jasna, transparentna in vnaprej znana. Akademske razprave, ali je prava ali ne, naj ostanejo na akademski ravni," je včeraj na novinarski konferenci v Ljubljani dejal poslanec največje opozicijske stranke.

Po Šircljevih besedah finančni minister predvsem zaradi afere z dodatki postaja vse bolj šibak, "kar je verjetno v interesu nekaterih mrež, ki dejansko vodijo državo, predvsem na kapitalskem področju".

Spomnil je, da so na pomanjkljivost proračunov za 2016 in 2017 ob sprejemanju v DZ opozorili že v opoziciji in v komisiji za nadzor javnih financ, ki jo vodi. "Kot kaže, smo bili premalo slišani ali pa sploh nismo bili slišani," je poudaril.

Vlada oz. finančni minister mora zdaj sprejeti ukrepe, ki bodo zagotovili, da bo strukturni primanjkljaj skladen z ustavo in zakonom o fiskalnem pravilu. Šircelj se ob tem sprašuje, če je vlada to sploh sposobna narediti, saj finančni minister ne zmore niti predlagati članov fiskalnega sveta, ki bi dobili zadostno podporo v DZ.

Na ministrstvu za finance so Šircljeve navedbe zavrnili. Še enkrat so spomnili na torkova Mramorjeva pojasnila po zasedanju finančnih ministrov EU, da je sprememba posledica vključitve stroškov migracij v proračun ter metodoloških vprašanj o obravnavi teh in drugih stroškov, pa tudi na ministrovo oceno, da izstop Slovenije iz postopka zaradi presežnega primanjkljaja zaradi tega ni ogrožen.

Pojasnili so tudi, da bo višina dejanskega letošnjega znižanja strukturnega primanjkljaja znana, ko bodo o tem znane bolj trdne ocene v maju 2017. Po navedbah ministrstva je odprtih še vrsta vprašanj glede opredelitve odhodkov kot enkratnih stroškov in ne strukturnih stroškov, ki se razčiščujejo z Evropsko komisijo in evropskim statističnim uradom Eurostat, razprave pa potekajo tudi o ustreznem delovanju kazalca strukturni primanjkljaj.

Ob tem niso znane še niti spomladanske gospodarske napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki bodo osnova za nove ocene letošnjih prihodkov in odhodkov. Prav tako še ni znana višina lanskega primanjkljaja, od česar je odvisno, za koliko se bo primanjkljaj znižal letos. Do takrat gre, tako ministrstvo, le za ocene, ki pa jih poslanec Šircelj "s špekulacijami prikazuje kot dejstva".

V Bruslju so svoje ocene t. i. fiskalnega napora za 2016 utemeljili na zimski napovedi gospodarskih gibanj in na lastnih ocenah javnofinančnih prihodkov in odhodkov za Slovenijo za lani in letos, so zapisali na ministrstvu. Ocene se po njihovih pojasnilih razlikujejo od Umarjevih in tistih ministrstva za finance, kar je običajno. Največja odstopanja obe strani še usklajujeta.

Če pa bi se po pridobitvi vseh podatkov izkazalo, da fiskalni napor Slovenije res ni dovolj velik, pa so na ministrstvu še enkrat zagotovili, da bodo ustrezno dodatno ukrepali.

Glede Šircljevih navedb, da finančni minister ne zmore niti predlagati članov fiskalnega sveta, ki bi dobili zadostno podporo v DZ, pa so zapisali, da poslanska skupina SDS ni pokazala interesa, da bi sploh odločala o tako pomembnem vprašanju, kot je sestava fiskalnega sveta. Še enkrat so tudi zatrdili, da so bili predlagani člani sveta visoko strokovni, izkušeni in zelo primerni za opravljanje predvidenih nalog.

V ponedeljek je iz Bruslja prišla nepričakovana negativna novica, da je območje evra Slovenijo degradiralo iz skupine držav, ki so pretežno skladne z evropskimi proračunskimi pravili, v skupino držav, kjer obstaja tveganje neskladnosti s pravili. Kot problem v območju evra izpostavljajo strukturni napor za uresničevanje srednjeročnega proračunskega cilja, ki naj bi bil letos le 0,1-odstoten, namesto 0,6-odstoten.