Po predlogu bi bile banke v sanaciji dolžne zaupne podatke razkriti državnemu zboru, njegovim delovnim telesom in preiskovalnim komisijam. Konec leta 2013 so bile tri banke dokapitalizirane s skoraj tremi milijardami evrov davkoplačevalskega denarja in pri tem ima DZ kot zakonodajno telo določeno odgovornost, je v imenu predlagateljev pojasnil Andrej Šircelj (SDS). Zato poslanci po njegovih besedah potrebujejo podatke, ki bi jim omogočili zadosten nadzor.
Poslanci opozicije so se s predlogom strinjali. Jožef Horvat (NSi) je dejal, da lahko DZ ugotovi odgovornost nadzornikov za nastale razmere v bankah le, če je seznanjen s podatki o poslovanju, medtem ko je Franc Bogovič (SLS) opozoril, da poslanci z zavračanjem tega predloga ne delajo tistega, za kar so bili izvoljeni. "Bilo bi odgovorno in pošteno, da davkoplačevalci izvedo, koga s svojim denarjem rešujejo," je dejal tudi Marko Pogačnik (SDS).
Poslanci koalicijskih strank so se strinjali, da je treba razkriti odgovorne za bančno luknjo, vendar pa da se bo to ustrezno uredilo s spremembami zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki je že v postopku obravnave. Aleksandre Osterman (PS) predlog SDS sicer ni presenetil; po njenih besedah gre za populistično potezo, ki pa je škodljiva za banke in za ugled Slovenije.
Vlada se s predlogom novele zakona ne strinja, saj se ji zdi obstoječa ureditev tega vprašanja povsem ustrezna. Finančni minister Uroš Čufer predlogu sicer ni izrecno nasprotoval, je pa dejal, da je treba biti pozoren, kako uravnotežiti področje bančne tajnosti na eni strani ter odkrivanje in pregon kriminala na drugi.
Ali je predlog novele zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, bo DZ odločil v torek.