Sinovi in hčere slovenskih politikov: Ata je »pička« in ata je zakon

Kaj si o svojih starših mislijo otroci slovenskih politikov? Koliko jih deli politična prepričanja svojih staršev in se po njih zgleduje in koliko jih je šlo po svoje?

Tudi sinovi in hčere najpomembnejših politikov v državi so lahko zanimivi sogovorniki in ustvarjalci pomembnih političnih idej. Zanje politika ni nobena novost in presenečenje, temveč del vsakdanjika vse od zgodnjih otroških let. Je potem sploh kaj čudnega, če se mnogi med njimi odločijo, da bodo stopili po že dolgo utrjeni in znani politični poti?

Zanimiva je izkušnja poslanca SD Luke Jurija, politika mlajše generacije, ki je sledil poklicni izbiri svojega očeta Aurelija Jurija, nekdanjega poslanca SD, in strica Franca Jurija, prav tako politika, diplomata, predvsem pa ustvarjalca političnih karikatur. Čeprav sta z očetom v isti stranki, to po mnenju Luke Jurija še zdaleč ne pomeni, da sta zmeraj povsem enakega mnenja, prav nasprotno: »V zadnjem času so med nama velike razlike, saj so za očeta pomembnejša stališča, zame pa rezultati.«

Brez nagovarjanja
Kot pravi Luka Juri, se za to, da bo postal politik, ni odločil na zavestni ravni: »Nihče me ni nagovarjal k temu, oče si je celo želel, da bi postal kapitan ladje; zaradi potovanj po svetu se mu je zdel to lep poklic. Jaz sem se bolj navduševal nad biokemijo, obenem me je ves čas zanimala politika, še zlasti diplomacija.« Zato je po končani mednarodni gimnaziji v italijanskem Devinu nadaljeval študij diplomacije na tržaški Univerzi za diplomacijo in mednarodne študije v Gorici.

Na vprašanje, ali ima iz mladosti kot otrok znanega politika kakšno neprijetno izkušnjo, je Luka Juri pojasnil: »Vsak otrok, ne glede na to, ali prihaja iz politične družine ali ne, je lahko tarča družbenih pritiskov. Zase bi lahko dejal, da sem občutil pritiske, vendar le v manjši meri, morda tudi zato, ker so bili mediji pred desetimi leti manj intenzivni; pritiskov je bilo bistveno manj, mediji so bili relativno spoštljivi, obzirnejši in manj vsiljivi.«

»Hm, mogoče«
V imenu svojih otrok je bil zgovoren Zmago Jelinčič, predsednik Slovenske nacionalne stranke, ki nam je brez težav povedal, da ima tri otroke, poleg sina Kleména še hčerki Aleksandro Tiso in Aleksijo Iris: »Zdaj že 37-letni sin Klemen iz prvega zakona z Berto Bojetu je svobodni umetnik, pisec, prevajalec, edini, ki v Sloveniji govori govori hebrejsko, skratka svobodni umetnik z doktoratom in študijem, končanim na Univerzi v Tel Avivu.«

Iz drugega zakona s soprogo Moniko ima dve hčerki. Starejša Aleksandra Tisa bo šla letos v tretji razred osnovne šole Prežihovega Voranca in je imela letos v centru Beogradu prvo samostojno in odmevno slikarsko razstavo. Kot je povedal Zmago Jelinčič, so bili vsi likovni strokovnjaki očarani nad njenimi risbami, zato upa, da svojega talenta ne bo pustila ob strani. Mlajša Aleksija Iris je januarja dopolnila štiri leta in hodi v vrtec: »Trenutno je pri dedku in babici v Mestinju, kjer lovi mačka Cartka.«

VEČ V TISKANI IZDAJI