Šetinc in njegovi nadzorniki v njej pravijo, da ne priznavajo instituta državnega zbora, ne priznavajo »tega sodišča«, kar je farsična ponovitev z namenite sicer malo izmišljene izjave Josipa Broza, ko so mu sodili na bombaškem procesu. Zato je še kako aktualen poziv odbora državnega zbora, ki predlaga, da se te nadzornike takoj zamenja.
Nadzorni svet namreč sporoča slovenski javnosti, da »dogajanje, ki smo mu priča v zadnjih tednih, pomeni hud napad na institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost RTV Slovenija«. Mimogrede, ta hiša s svojim informativnim in nekaterimi drugimi programi je tista, ki napada neodvisen zdrav razum gledalcev in poslušalcev že dalj časa! Po tej »vojni« dikciji, se nadzorniki zatečejo v mistiko. Potarnajo, da bo zagotavljanje javne službe tudi v prihodnje negotovo. Recimo, ker 31.12.2012 ne bo več določena višina RTV prispevka. Seveda ne bo, če vodstvo zavoda ne bo pravočasno v skladu z zakonom vladi poslala svoj nov predlog. Menda bodo oteženi tudi pogoji nastopanja na tržišču, ker je zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah oglaševalskemu času vzel dve minuti na uro. Kar sploh ni noben problem, ker še tistih sedem minut časa ne zapolnijo z oglasi!
Potem nadzorniki spustijo solzo ali dve zaradi odločitve odbora državnega zbora za izobraževanje, kulturo, šport in mladino, glede prepovedi prodaje delnic Eutelsata. Tudi to je grob poseg v institucionalno avtonomijo RTV zavoda, kričijo. Seveda žalujoči nadzorniki ne povedo, da so v enem letu prodali in porabili za 19,5 milijona teh delnic in da še višjo vsoto (okrog 23 milijonov evrov) predvidevajo v letošnjem planu, potem pa ostane le še drobiž. In ne povedo, da so iz tega denarja (ki je namenjen tehnološkemu in tehničnemu razvoju) financirali zdaj že nekatere propadle in mrtve TV programske formate, da se je milijon teh sredstev zapravil za laboratorij formatov, iz njega pa je prišla programska megla sedanjega direktorja TVS Lombergarja, nadzorni svet pa ni ugotavljal nobene odgovornosti. In da so navsezadnje ta sredstva fiktivno pripomogla k pozitivnemu finančnemu poslovanju RTV v lanskem letu.
V nadaljevanju se nadzorniki spomnijo še prepovedi sklepanja avtorskih pogodb, kar da ima že negativne posledice programih RTV. Sicer jih v javnosti še niso zabeležili, ampak najbolj nanje opominja direktor radia Miha Lampreht, ki pred vsako oddajo, ki so jo prej delali honorarni sodelavci, v duhu »smrti Josipa Broza« z lastnim glasom pove, zakaj oddaje ne bo. Normalni nadzorniki in programski svetniki bi takšnega direktorja povprašali po zdravju in ga takoj odslovili, ker pač ni v »izrednih« situacijah sposoben zagotoviti programa.
Nadzorniki so napadli odbor državnega zbora in mu jemali avtonomno pravico in tudi dolžnost, da nadzoruje nadzornike in s tem poslovanje javnega zavoda RTV! Da je to nedemokratična norost je seveda povsem jasno in razlog več, da vlada in državni zbor svoje člane nadzornega sveta RTV takoj zamenjajo. Šetinc in njegovi se namreč iz odbora, ki je na demokratičen način sprejel svoje sklepe, dobesedno norčujejo. Iz izjave nadzornega sveta pa je tudi med vrsticami razbrati, da bodo šli na okope in fronto za svoje majave pozicije. Zgroženi so namreč, da jim odbor ni potrdil letnega poročila, za katerega je menil, da je ne samo nepopolno, ampak tudi zavajujoče, kar je huda ocena, zaradi katere bi nadzorni svet moral sam odstopiti.
In zato Šetinci in njegovi na koncu še zapišejo, da bodo še naprej opravljali svoje naloge in to v skladu z interesi javne radiotelevizije, ki so menda interesi gledalcev in poslušalcev. Če bi bilo tako, jim gledanost in poslušanost ne bi drastično upadali. Ob tem še podatek: za skoraj 10 odstotkov je upadla uporaba spletnih strani MMC po znameniti Fillijevi reorganizaciji, ko je politično obračunal s takratnim odgovornim urednikom Urošem Urbanijo.
Med samo sejo so nadzorniki prejeli tudi solidarnostno pismo Pozitivne Slovenije, v katerem le-ta trdi, da so sklepi odbora državnega zbora napoved političnega prevzema javne radiotelevizije. Nič novega, novo je le to, da se potrebna sanacija zavoda in njena umestitev (programska, kadrovska in finančna) v sedanje razmere v državi razglasi za politični prevzem. Ampak, od Jankovićevih kaj drugega pač ne gre pričakovati.