Predor Šentvid je zaradi zamud, podražitev, zapletov pri iskanju izvajalca elektrostrojnih del in pridobitve ustreznih dovoljenj buril duhove že pred odprtjem 1. julija letos. Zgodba o najdražjem predoru pa po odprtju dobiva vse večje razsežnosti; predor je bil namreč po odprtju zaprt dvakrat nenačrtovano in trikrat zaradi sanacije.
Protipožarni omet v stari galeriji predora Šentvid bo z danes dorečeno tehnologijo odstranjen približno v 14 dneh, je danes pred vnovič zaprtim šentviškim predorom pojasnil direktor operative za področje nizkih gradenj v družbi SCT Borut Willenpart. Odstranitev ometa je kot naročnik zahtevala Družba za avtoceste v RS (Dars).
"V štirinajstih dneh bo vsa protipožarna zaščita odstranjena in po mojem mnenju bo lahko potem predor, če se bo naročnik tako odločil, odprt," je dejal Willenpart in dodal, da bo po odstranitvi sedanje zaščite sledila priprava projekta nove protipožarne zaščite.
Kot je danes na ločeni izjavi za javnost povedal član uprave Darsa Boštjan Rigler, bo predor Šentvid po izvedbi del sicer res brez protipožarne zaščite, a bo Dars na pobudo projektanta oz. po njegovih navodilih prevzel pobudo za vodenje prometa brez tovrstne zaščite.
Predor Šentvid na avtocestnem odseku Šentvid-Koseze je najdražji predor v Sloveniji in z gradbenega vidika predstavlja enega najzahtevnejših avtocestnih objektov na slovenskem avtocestnem omrežju. Njegova vrednost znaša 124,7 milijona evrov, skupaj z elektrostrojno opremo pa 135,7 milijona evrov.
Gradnja predora se je začela leta 2004, prvi načrti pa so bili izgradnja dvocevnega dvopasovnega predora. Načrti so se nato spremenili in junija 2005 so začeli graditi dvocevni tripasovni predor. Glavni razlog za to odločitev je bila napoved gradnje stanovanjskih stavb na Celovški, zaradi česar se bo močno povečal promet.
Odprtje avtocestnega odseka Šentvid-Koseze, v okviru katerega spada tudi predor Šentvid, je bilo slovesno, minister za promet Radovan Žerjav pa je takrat poudaril, da bodo "prav gotovo ljudje, državljanke in državljani, kar hitro pozabili na zaplete pri izgradnji predora Šentvid". Prvi mož Darsa Tomislav Nemec pa je predor označil kot velik tehnični dosežek.
A veselje ob odprtju ni trajalo dolgo. Le nekaj ur po odprtju so namreč del šentviškega predora v smeri proti Gorenjski zaradi odpadanja protipožarnega ometa zaprli. V noči na 2. julij je promet po predoru znova stekel.
Izvajalec gradnje predora Šentvid, družba SCT, je o dogodku obvestila podizvajalca, ki je postavljal protipožarni omet v predoru, družbo Ceramicoat iz Anglije. Predstavniki angleške družbe so pripotovali v Slovenijo z namenom pregledati zaščito, oceniti, zakaj je prišlo do odmevnega odpadanja manjšega dela tega ometa, in pripraviti poročilo.
Poročilo je pregledala posebna komisija in ugotovila, da so bila kritična mesta odstranjena še isti dan, ko je prišlo do odpada protipožarnega ometa. Predor je bil nato zaradi sanacije začasno zaprt v noči s 4. na 5. julij oz. s 5. na 6. julij, od 7. do 12. oz. 13. julija in v noči s 21. na 22. julija. Po zadnjem načrtovanem zaprtju predora je družba SCT napovedala še nadaljnje izvajanje monitoringa.
Šentviški predor je skupaj z galerijo dolg približno 1,5 kilometra in je del avtocestnega odseka Šentvid-Koseze. Predor je povezal gorenjski avtocestni krak z ljubljanskim cestnim obročem in preostalim avtocestnim sistemom.