Šef policije Lindav: Pod prejšnjim vodstvom je bilo precej meteorskih kariernih vzponov

Moderna policija potrebuje varovalke, do kje lahko sledi poljubnim željam vsakokratne politike in od kje to ni več mogoče. Policisti so navsezadnje visoko izobraženi ljudje, ki so se za poklic odločili iz vzgiba družbi zagotavljati varnost, in ne zato, da bodo slepo sledili navodilom ali izvajali represijo, je prepričan.

Mejo med državo splošnega nadzora in policijo, ki je še vedno učinkovita pri pregonu kriminala, razume ovito v varovalke. Policija po njegovem mnenju ne more poljubno in avtonomno odločati, v katere osebne svoboščine bo posegala. Naš sistem je dober, saj delo policije natančno spremljata informacijska pooblaščenka in sodišča, dokazni standardi pa se dvigujejo iz leta v leto. "Včasih je za odredbo za hišno preiskavo zadoščala že anonimna priča ali informator, danes odredbe ne dobiš, če dokazi niso trdni in preverljivi v naknadnem postopku," je bil slikovit Lindav.

Oster je do potez prejšnjega notranjega ministra Aleša Hojsa, ki si je z uredbo o sodelovanju državnega tožilstva in policije prisvajal pristojnosti usmerjanja predkazenskih postopkov na račun tožilstva. "Ne znam si predstavljati, da bi policija lahko brez nadzora ali usmeritev tožilstva vodila predkazenske postopke. To bi bil idealen sistem za zlorabo," je dejal. Nova vlada je te posege v uredbo že preklicala, kar Lindav pozdravlja.

V prihodnje bi morali dopolniti še zakon o kazenskem postopku in vanj vključiti kakšne sodobnejše ukrepe, predvsem na področju računalniške in spletne kriminalitete. Ob tem trpijo še pomanjkanje računalniških forenzikov, saj vse več dokazov pridobivajo iz pametnih telefonov. "Včasih smo iz hišne preiskave prinesli kak USB ključe,k pa nekaj papirne dokumentacije, danes so to terabajti podatkov," je ponazoril.

Vse več težav imajo tudi z nadomeščanjem policistov, ki se upokojujejo. Povprečna starost policista je danes 44 let in na splošno policisti relativno mladi odhajajo v pokoj. Zaenkrat še velja norma, da tisti, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev in nadaljujejo delo, dobijo k plači 40 odstotkov pokojnine. Ko tega ne bo več, bo kadrovski osip še večji, ga skrbi.

A problem nastaja tudi pri rekrutaciji. Za mlade poklic policista ni več tako atraktiven, nekaj pa jih odpade tudi na psihofizičnih standardih. Glede fizičnih zahtev so letos 100 vpisanim na višjo policijsko šolo dali še eno možnost. "Če se odločim, da bom čez leto dni v eno prekolesaril 100 kilometrov, s pripravami verjetno ne bom čakal do zadnjega dne," se je vprašal. Mladi po njegovi oceni danes manj planirajo, pa tudi manj so telesno aktivni.

Prav zaradi pomanjkanja policistov v času dopustov so morali že četrto leto vpoklicati pomožne policiste nad zakonsko določeno mejo 30 delovnih dni letno. Policisti imajo svojo pravico do dopusta, ki ga koristijo v času, ko v Slovenijo prihaja tudi večje število turistov. Zato vpokličejo rezerviste in "kombiniramo, da imaš patruljo sestavljeno iz rednega in pomožnega policista".

To niso edini manjkajoči kadri, vse več je tudi papirologije, a so glede tega naredili nekaj korakov naprej. "Precej stvari lahko v računalnik vnesejo že na terenu," je opomnil glede uniformiranega dela policije. Druga zgodba je kriminalistična policija, saj se dokazni standardi na zahtevo sodišč zvišujejo. "Z vidika varovanja pravic osumljenca to ni nič slabega, ampak pri eni resni gospodarski zadevi je papirjev toliko, da sedijo za njimi in jih preučujejo," je povedal.

Med drugim zato so največji zaostanki pri gospodarski kriminaliteti, ki je povrh rak rana slovenske družbe. Najbolj je glede tega izpostavljena Ljubljana, ki ima največ gospodarskih subjektov. Z direktorjem uprave kriminalistične policije Davidom Antolovičem sta sicer skeptična glede trenutno majhnega zaostanka, zato bosta pred podajanjem ocen raje počakala na prave. "Vsaka preiskava zahteva svoj čas, še pri najmanjši moraš opraviti razgovore, opraviti zasege in raziskati vse okoliščine. Vse to traja," ocenjuje kriminalist z 20 in več leti izkušenj.

Storilci, ki izvršujejo kazniva dejanja s področja gospodarske kriminalitete, so pogosto ekonomisti, računovodje in finančniki, ki znajo svoje sledi dobro skrivati. In prav zanje potrebujemo Nacionalni preiskovalni urad (NPU). "Saj ne, da dvomim o sposobnostih drugih kriminalistov, ampak NPU je bil ustanovljen prav s tem namenom," je spomnil Lindav. "Vizija Generalne policijske uprave je, da moramo imeti možnost na neko policijsko upravo, ki se ukvarja z večjo zadevo, poslati 20 vrhunskih operativcev NPU," je pojasnil.

Do podobnega zaključka je navsezadnje prišla tudi prejšnja oblast, ki je NPU sprva nameravala ukiniti, nato so sklenili na vrh postaviti "pravega človeka". Po besedah Lindava so jih motili ljudje, ki so ga vodili, in preiskovalci, ki so svoje delo opravljali strokovno, zakonito in v skladu s profesionalnimi standardi, "zato so se lotili tudi primerov, ki prejšnji oblasti niso bili v interesu".

"Mi se tega ne bomo šli. Postavili bomo pravega človeka, v smislu strokovnjaka s področja preiskovanja gospodarske kriminalitete," je dejal. "Ne predstavljam si, da bi se kot generalni direktor ukvarjal še z vodenjem in usmerjanjem preiskav NPU," je odgovoril na vprašanje, koliko se nato namerava vmešavati v njegovo delo.

Z zadovoljstvom ugotavlja, da so v DZ prejšnji teden sprejeli omnibus zakon, ki tudi policijo vrača v predkoronski čas in kot tak že zagotavlja njeno avtonomijo, in to NPU. "Tudi ministrski del nima nobene želje po tem, da bi avtonomijo zmanjševal," meni. Z notranjo ministrico Tatjano Bobnar se pozna že od leta 2015 in v tem času ga je prepričala kot strokovnjakinja prava z resno širino, "po drugi strani pa gre za zelo načelno in odločno žensko in verjamem njeni izjavi, da politika ne sme več stopati skozi policijska vrata".

Pod prejšnjim vodstvom je bilo tudi precej "meteorskih kariernih vzponov, ki so nesistemski, predvsem pa ne odražajo prave kakovosti policista". Z ministrico in sindikati bo vložil ves napor, da karierni sistem v policiji resnično zaživi. "Napredovanje ne more biti kaprica vsakršnega generalnega direktorja, ampak sistem, ki deluje sam po sebi in ima jasne karierne stopničke," je poudaril. Zaveda se, da bo to težko doseči.

Policija ima namreč problem, da ljudje iz regij nočejo prestopati na državni nivo, ali pa policisti nočejo biti pomočniki načelnikov, ker gredo na slabše plačano delovno mesto, je razložil. "Človeku daš več odgovornosti in obveznosti in ga manj plačaš," ugotavlja Lindav. Če so njegove informacije prave, želijo optimalno rešitev za policiste najti tako na notranjem ministrstvu kot pri sindikatih.

Z obema sindikatoma se je že dobil na neformalnem srečanju. Razume jih kot partnerje pri delu, ki morda ne bodo vedno na istem bregu, a se navsezadnje oboji zavzemajo za to, da imajo policisti dobre delovne pogoje in se dobro počutijo v svoji delovni sredini. Imenoval je tudi že svojega pooblaščenca za stike s sindikati. "Probleme moramo nasloviti, dokler so še majhni," je sklenil pogovor.