V Sloveniji je kar 947 študijskih programov, toda daleč od tega, da so vsi diplomanti dobro zaposljivi. Tisti, katerih uporabnega znanja (niti) zasebni sektor ne zna izkoristiti in ustrezno plačati, gredo v tujino, del pa jih ni zaposljiv ne v javnem ne v zasebnem sektorju (doma ali na tujem) in pristanejo na zavodu za zaposlovanje.
Problem družbenih ved
Slovenija premore štiri univerze (Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru in Univerza na Primorskem so javne, Univerza v Novi Gorici pa zasebna) in še nekaj deset samostojnih visokošolskih zavodov, skupaj je javnih in zasebnih visokošolskih zavodov okoli sto. Kot izhaja iz knjige dr. Sama Pavlina s Fakultete za družbene vede o perspektivnosti zaposlitve diplomantov, je – glede na mednarodno raziskavo Hegesco izpred petih let, v katero je bilo vključenih tudi šest tisoč slovenskih diplomantov – zgolj 33 odstotkov od njih ocenilo, da je bil njihov študijski program dobra podlaga za začetek dela.
Evropsko povprečje je bilo občutno višje, 55 odstotkov diplomantov. Med slovenskimi diplomanti naravoslovja jih je 44 odstotkov ocenilo, da so med študijem dobili dobro osnovo za začetek dela, na področju družbenih ved je bilo takšnih le 27 odstotkov (več v tabeli). Podatek je skrb vzbujajoč posebej zato, ker ravno s področja družbenih ved (v ta sklop poleg družbenih ved spadajo še poslovne, upravne in pravne vede) diplomira največ študentov – v letu 2014 jih je bilo okoli 35 odstotkov med skupaj 18 tisoč diplomanti.
Poplava diplomantov
Na Univerzi v Ljubljani so pred tremi leti izvedli raziskavo o zaposlenosti svojih diplomantov. Pri odstotku diplomantov, ki so se zaposlili v 12 mesecih po zaključku študija v letu 2010, so velike razlike. Tako se je na primer v enem letu po diplomi zaposlilo 67 odstotkov diplomirancev s Fakultete za družbene vede, tistih s Fakultete za arhitekturo je bilo 68 odstotkov, s Filozofske fakultete pa 73 odstotkov. Povprečje na ravni vseh njihovih visokošolskih zavodov je bilo 86 odstotkov, pri čemer so odstopanja navzgor na primer pri Fakulteti za strojništvo (97 odstotkov), Fakulteti za računalništvo in informatiko (96 odstotkov), Fakulteti za farmacijo (95 odstotkov), Fakulteti za elektrotehniko (96 odstotkov), Pedagoški fakulteti (98 odstotkov) in Medicinski fakulteti (94 odstotkov).
Pri zgoraj naštetih podatkih velja poudariti, da temeljijo na pilotni anketi, vzorec je bil zelo majhen, tako da je treba rezultat vzeti z rezervo. V prihodnje bodo anketirali veliko večje število diplomantov in rezultate primerjali s podatki statističnega urada. Največje število diplomantov na Univerzi v Ljubljani proizvajajo Ekonomska fakultete (leta 2014 jih je bilo 1182), Filozofska fakulteta (leta 2014 jih je bilo 1409) in FDV (704 leta 2014). Na splošno je ta univerza v letih 2009–2014 vsako leto proizvedla od 990 do 9904 diplomante vseh stopenj (prve, druge in tretje), pri čemer jih je bilo leta 2014 skupaj 9878. Podatki zajemajo tudi diplomante po »starem« sistemu, ne le po bolonjskem.
Sociologi, politologi, javna uprava
Podatki zavoda za zaposlovanje govorijo, da imajo slovenske univerze in visoke šole močno napačno naravnane študijske programe. Po povsem svežih podatkih je tako med visokošolskimi diplomanti študijskega programa slovenski jezik s književnostjo, ki so registrirani kot brezposelni, kar 33 odstotkov brezposelnih že več kot dve leti. Med diplomanti organizacije in menedžmenta sistemov jih je več kot 24 mesecev brezposelnih 34 odstotkov, s področja ekonomskih in poslovnih ved 32 odstotkov, s področja kemijske tehnologije prav tako 32 odstotkov, zgodovinarjev dobrih 31 odstotkov, s področja kmetijstva enako, s področja ekonomije 29 odstotkov.
V slabem položaju so tudi anglisti, psihologi, elektrotehniki (kar preseneča), tisti s področja gostinstva in turizma in geografi. Gre za vse, ne le mlade diplomante. Če vzamemo kot mejo obdobje več kot 12 mesecev brez zaposlitve, je bilo takšnih 48 odstotkov sociologov, enak delež politologov, 50 odstotkov s področja javne uprave, 48 odstotkov s področja arhitekture …
17 tisoč brezposelnih
Najhitreje zaposljivi so doktorji medicine (v povprečju se zaposlijo v treh mesecih po diplomiranju), diplomirani vzgojitelji predšolskih otrok, profesorji razrednega pouka, diplomirani zdravstveniki in profesorji športne vzgoje. Hitro se zaposlijo še fizioterapevti in diplomanti s področja laboratorijske medicine in dentalne medicine. Med vsemi registriranimi brezposelnimi jih je po podatkih zavoda kar 47 odstotkov s področja družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved, 15 odstotkov jih je s področja tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva, s področja umetnosti in humanistike jih je deset odstotkov in s področja izobraževalnih ved slabih devet odstotkov.
Skupaj je bilo konec marca v evidenci zavoda 17.588 visokošolskih diplomantov prve in druge stopnje, kar pomeni 16 odstotkov od vseh registriranih brezposelnih oseb. Od vseh diplomantov jih je bilo kar 7875, torej 45 odstotkov, brezposelnih več kot leto dni. Število visokošolskih diplomirancev, prijavljenih na zavodu, se je s 7201 v letu 2006 zvišalo na kar 17.588 v letošnjem letu.
Po podatkih Evropske komisije v Sloveniji kar 31 odstotkov vseh vpisanih študentov ne zaključi študija, kar je najslabši rezultat v vsej Evropski uniji. Tako velik izpad naj bi bil tudi posledica fiktivnega vpisa za pridobitev raznih ugodnosti, za kar vpisanemu ni treba ničesar plačati. Hkrati pa gre na terciarno izobraževanje (sem spada tudi višješolsko) kar 75 odstotkov vseh srednješolcev, torej četrti najvišji delež v Evropi.
Univerza v Mariboru: iščejo strojnike, informatike in elektrotehnike
Na Univerzi v Mariboru pravijo, da delodajalci pri njihovem kariernem centru najbolj povprašujejo po diplomantih s področja strojništva, informatike in elektrotehnike, pri čemer nam na vprašanje, diplomanti katerih študijskih programov so najmanj zaposljivi, niso odgovorili. Pravijo, da so si ustvarili bazo Alumni, v katero se lahko vključijo njihovi diplomanti, omogočala pa bo izvajanje ankete o sledljivosti zaposljivosti in zaposlenosti diplomantov. Univerze sicer nimajo že avtomatične pravice voditi evidenc diplomantov po koncu študija.
Trenutno podatkov še nimajo, anketo bodo prvič izvajali leto in pol po diplomiranju prvih včlanjenih diplomantov. S predlaganimi spremembami zakona o visokem šolstvu naj bi na nacionalnem nivoju uredili spremljanje zaposljivosti diplomantov, podatki bodo anonimizirani. Njihovi študenti se lahko za dvig zaposljivosti vključijo v aktivnosti kariernega centra univerze, kjer imajo na voljo brezplačna svetovanja. V zadnjih letih število vpisnih mest na vseh stopnjah znižujejo, razlog je večinoma upad generacij, manjše zanimanje za vpis in večja ponudba zasebnih visokošolskih programov.
Na Univerzi na Primorskem zadovoljni
Po ugotovitvah Univerze na Primorskem je stopnja zaposlenosti njihovih diplomantov zadovoljiva. Podatke za analizo so pridobili s spletnim anketiranjem, spraševali so diplomante njihovih fakultet od leta 2006 do 2011 (Fakultete za management, Fakultete za turistične študije, Pedagoške fakultete, Fakultete za humanistične študije, Fakultete za vede o zdravju in Visoke šole za dizajn, Ljubljana). Po podatkih za leto 2012 je bilo med akterji raziskave na podlagi pogodbe o zaposlitvi zaposlenih 76 odstotkov njihovih diplomantov.
Po drugih pogodbah jih je delalo 2,7 odstotka, samozaposlenih je bilo 5,5 odstotka. V raziskavo so vključili 986 diplomantov, od teh jih je imelo 63 odstotkov zaposlitev že v času dodiplomskega študija ali pa so se zaposlili takoj po diplomiranju. 14 odstotkov se jih je zaposlilo v treh mesecih po diplomiranju, sedem odstotkov v štirih do šestih mesecih po diplomiranju, nadaljnjih šest odstotkov v sedmih do 12 mesecih, preostalih devet odstotkov pa jih je delo našlo več kot leto dni po diplomiranju. Študenti računalništva so zaposljivi že v času študija, zanje je interes med delodajalci izjemno velik. Zaradi upada generacij tudi oni zmanjšujejo število vpisnih mest, s pomočjo kariernega centra pa spodbujajo boljšo zaposljivost študentov.
Alma Mater Europaea ciljno na zaposljivost pri programih
Na zasebni fakulteti Alma Mater Europaea s sedežem v Mariboru se ponašajo s podatkom, da je kar 98 odstotkov njihovih diplomantov dobilo zaposlitev takoj ali največ šest mesecev po koncu študija, dva odstotka pa sta se zaposlila v enem letu. Njihov karierni center je posrednik med delodajalci in študenti za lažjo pot dogovora o zaposlitvi. Do podatkov o zaposlenosti pridejo z anketami med diplomanti, ki jih opravijo vsakih šest mesecev. Na vseh treh stopnjah – diplomanti, magistri in doktorji znanosti – pri njih letno diplomira okoli 140 študentov. Pri naboru študijskih programov, ki jih ponujajo, so se specializirali za deficitarne zaposljive poklice, za katere so potrebe doma in v tujini (na prvi stopnji ponujajo programe socialna gerontologija, menedžment poslovnih sistemov, fizioterapija, zdravstvena nega in akademijo za ples). Ravno to je tudi razlog, da se mnogi študenti odločajo za študij pri njih, posebej zdaj, ko je brezposelnost tudi med visoko izobraženimi zelo visoka.
Žal si morajo študentje izbiro zaposljivega poklica pogosto plačati sami, saj jim država nudi brezplačna prosta mesta za študij, kjer se izobrazijo za mnoge nezaposljive poklice, so kritični na Alma Mater Europaea. Njihovi diplomanti se večinoma zaposlujejo doma, zanje se zanimajo tudi delodajalci iz Avstrije in Italije. Ker nimajo koncesije, so se večkrat obrnili na ministrstvo za izobraževanje, kjer pravijo, da ni denarja, pri čemer poudarjajo, da bi se plačevanje za zaposljive poklice družbi obrestovalo. V zvezi z visokim vpisom na vrsto javnih fakultet, s katerih se diplomanti težko zaposlijo, opozarjajo, da dajejo javne univerze prednost zaposlenim profesorjem, zaposljivost diplomantov pa zapostavljajo.