Še enkrat o udbovskih arhivih

Pred t.i. velikim referendumskim dnem želim še enkrat spregovoriti o pomembnosti dostopa javnosti in raziskovalcev do udbovskih arhivov. To je zelo pomembno, tudi če je Ertl uničil po nalogu Kučanovega CK-ja veliko dosjejev, ki so se nanašali na t.i. notranjega sovražnika oz. nasprotnike udbovske diktature, saj kaže sedanje vladajoče v pravi luči. Več o tem, kaj vse je bilo v arhivih, ki so bili zažgani v ljub. toplarni leta 1990, tik pred prevzemom oblasti s strani Demosa, bomo lahko izvedeli šele, ko bodo odprli arhive v Beogradu. Vzporedno z operacijo uničevanja arhivov je udbomafijska elita takrat sporazumno z JLA delovala tudi na razoroževanju TO, kar je odpiralo vrata agresiji na Slovenijo in povzročilo še ogromno drugih težav.  Omerza je sicer z objavo Kocbekovega dosjeja, ki obremenjuje tudi Kučana dokazal, da se vseeno najdejo še pomembne stvari v arhivih.

Vzporedna udbovska ekonomija se je dogajala velik del tudi v tujini, zlasti v Italiji pa tudi drugod, vendar če govorimo o slov. okvirju je Italija najbolj pomembna pa seveda teroristične akcije v Avstriji. In te arhive skušajo posebej držati zaprte. In udbovsko vohunjenje med slov. manjšino tudi. Prav, ko je bil Turk predsednik komisije SZDL za manjšine skupaj z Ertlovimi pribočniki, so prepovedali recimo Borisu Pahorju vstop v Slovenijo zaradi zagovarjanja demokracije. Pahor je bil tudi sicer nadzorovana oseba s strani udbe. Še bolj zanimivo bo pa videti ali so v arhivih slov. politične policije, tudi kakšni podatki o Genexu, ki je bil glavno udbomafijsko podjetje iz vzporedne ekonomije na zvezni ravni, v katerem so sodelovali tudi slov. predstavniki. S temi posli so začeli že takoj po vojni, recimo izdelke iz delavnic Golega otoka so vozili prodajat v Grčijo, šlo je za tajno trgovino z orožjem, alkoholom, cigareti itd.

Zato glasujmo PROTI vladnemu zakonu, ki zapira arhive javnosti in raziskovalcem.