Vodilni sindikalist javnega sektorja Branimir Štrukelj je tudi na drugi stopnji izgubil tožbo, ki jo je sprožil, ker naj bi se v komentarju v reviji Reporter, objavljenem decembra leta 2014, prepoznal kot Adolf Hitler. Sodba višjega sodišča je pravnomočna.
Ko sem pred slabimi tremi leti ob pogajanjih med sindikati javnega sektorja in vlado ter podpisa sporazuma ugotavljal, kako se oblastniki igrajo z denarjem neto davkoplačevalcev, sem kot kritiko vlade in nerazumnih zahtev sindikalistov napisal komentar z naslovom V pomanjkanju pipsa. Med drugim sem zapisal: »Osebek (Štrukelj; opom. a.) je ali totalno sprijen in pokvarjen ali mentalno zaostal. (…) Nasproti Cerarja je sicer sedel Štrukelj, ki pa ni veliko drugačen od sogovornika britanskega premierja pred tri četrt stoletja, ki je na svojo stran pridobil Nemce s programom o močni in socialni državi, o preganjanju dobičkarjev, vsakomur dostopnem šolstvu in neusmiljenem boju proti vsem, ki škodujejo javnemu interesu. Skoraj si upam staviti, da bi bili slovenski sindikalisti danes med prvimi podpisniki vsaj 17 od 25 točk programa NSDAP. Madona, a je res zmanjkalo pipsa?«
Štrukelj me je tožil in zatrjeval, da sem ga primerjal s Hitlerjem, dokazoval, da ni ne mentalno zaostal ne sprijen in da sem ga imel namen zaničevati, moje vprašanje na koncu komentarja, »a je res zmanjkalo pipsa«, pa je razumel kot poziv k uničenju sindikatov. Na prvi stopnji (sojenje je potekalo v Krškem) sem bil oproščen, sodnik svetnik Gojmir Pešec pa je v obrazložitvi dejal, da so bili uporabljeni izrazi in primerjave v mejah dopustnega, da je šlo za komentar in da je bila to kritika nosilcev javnih pooblastil.
Z njim se je zdaj strinjalo tudi višje sodišče, ki je zapisalo, da komentar »ne presega kritike delovanja javnega funkcionarja, ki bi terjala kazenskopravni poseg v pravico do svobode izražanja« in da sem podal »predvsem kritiko delovanja vlade in sindikatov javnega sektorja in kritiko zasebnega tožilca kot predstavnika sindikatov«. Poleg tega je članek po vsebini komentar, ki pomeni subjektivno oceno dogajanja v družbi s strani avtorja.
»Prav tako ni mogoče pritrditi pritožniku, da zapis ne predstavlja kritike delovanja sindikata, temveč golo deformacijo, iz katere kaj drugega kot podcenjevanje in nespoštovanje osnovnega človekovega dostojanstva zasebnega tožilca ni mogoče razbrati,« je še zapisal senat višjega sodišča in dodal, da mojega »pipsanja« v komentarju »ni razumeti kot potrebo po uničenju sindikatov in še zlasti ne kot potrebo po uničenju zasebnega tožilca, temveč kot potrebo po izničenju sklenjenega sporazuma«.
Članice senata (predsednica Silvana Vrebac Arifin ter članici Marjeta Švab Širok in Mateja Lužovec) so zavrgle tudi Štrukljevo pritožbo, češ da je bilo sojenje v Krškem (in ne v Ljubljani), s čimer mu je bila kršena pravica do tako imenovanega »naravnega sodnika«.
