Se bo ZaAB po polomih zadnjih mesecev odpovedala Bratuškovi?

Izvršni odbor ZaAB se bo sešel prvič po spodleteli kandidaturi njihove predsednice Alenke Bratušek za evropsko komisarko in po njenem sporočilu, da ostaja v Sloveniji ter nima drugih kariernih načrtov. Nekateri vodilni člani ZaAB sicer zaradi njene komisarske zgodbe niso skrivali nezadovoljstva z ravnanjem predsednice, med njimi je bil denimo tudi podpredsednik ZaAB Peter Vilfan.

Prav tako se ZaAB, ki je nastala po razkolu največje parlamentarne stranke v minulem mandatu, njena predsednica pa je vodila vlado, sedaj sooča z radikalnim padcem podpore javnosti. Tudi za to in za dejstvo, da je ZaAB kljub programski sorodnosti z največjo vladno stranko SMC pristala v opoziciji, naj bi nekateri v stranki krivili prav Bratuškovo.

Kongres ZaAB je še v rokah organov stranke, a je skoraj gotovo, da se spremembam ne bodo mogli izogniti - vsaj pri programu in imenu. Pričakovati je tudi pogovor o kadrovskih vprašanjih, a razpleta ni mogoče napovedovati. Bratuškova je sicer že zagotovila, da stranke ne bo imela za talko, ter ocenila, da ima stranka prihodnost tudi brez nje na predsedniški funkciji. Ob tem pa ne gre izključiti, da bi si po morebitni zamenjavi vodstva ta stranka začela vnovič prizadevati za vstop v vladno koalicijo Mira Cerarja.

Tudi vlada mora izpopolniti ekipo

Vlada je sicer trenutno brez dveh ministrov. Cerar je za kandidatko za novo ministrico brez listnice, pristojno za razvoj in kohezijo, že izbral Alenko Smerkolj, pa še išče novega gospodarskega ministra. V javnosti se je že pojavilo nekaj imen možnih kandidatov, vendar premier o tem molči. Pričakovati je, da bo DZ o obeh ministrskih kandidatih obvestil istočasno.

DZ se je z odstopom dosedanjih ministrov Jožefa Petroviča in Violete Bulc seznanil v sredo. Cerar pa je že sporočil, da bo do imenovanja Smerkoljeve službo vlade za razvoj in kohezijo vodil sam, funkcijo gospodarskega ministra pa bo do imenovanja novega opravljal finančni minister Dušan Mramor. Začasno vodenje ministrskih resorjev je mogoče le tri mesece, nato pa mora po mnenju pravnih strokovnjakov državni zbor ministre imenovati, sicer vladi preneha mandat.

Na vrhu NSi bi utegnilo priti do sprememb

Pred novimi izzivi se je znašla tudi NSi. V iskanju najprimernejše poti se večletna predsednica stranke Ljudmila Novak še odloča o tem, ali bo konec novembra na volilnem kongresu še enkrat kandidirala. Če se bo odločila za to pot, neuradno ni pričakovati protikandidata, kar pa verjetno ne bi veljalo, če bi se sedanje vodstvo odločilo za večjo spremembo. Za ta položaj se bo verjetno v tem primeru potegoval vodja strankine poslanske skupine Matej Tonin, ki pa lahko računa na tekmeca. Pri tem se omenja sedanjega podpredsednika NSi Aleša Hojsa, ki je do zdaj ob vprašanjih, ki zadevajo SDS in njenega predsednika Janeza Janšo, večkrat prišel navzkriž z vodstvom NSi. Za zdaj ni najavljene še nobene kandidature.

Ob tem velja spomniti, da po statutu NSi predsednik stranke sam izbere enega podpredsednika in eno podpredsednico. NSi naj bi se namreč s kongresom nameravala še utrditi v samostojni drži na desnopolitičnem polu.

Novakova je v minulih dneh izrazila upanje, da se bo odločila tako, da bo šla stranka še vedno z malo bolj počasnimi, vendar gotovimi koraki naprej, v smeri utrjevanja krščanske demokracije desnosredinske stranke v Sloveniji. Svojo odločitev bi lahko Novakova sporočila že v prihodnjem tednu.

SLS v iskanju novega vodstva

Novo vodstvo bodo na volilnem kongresu 6. decembra iskali tudi v SLS, saj se dosedanji predsednik Franc Bogovič po julijskem porazu stranke na državnozborskih volitvah poslavlja. Pred tem pa se bodo že v soboto na posvetu sestali širše vodstvo in predstavniki vseh segmentov stranke (župani, predstavniki klubov zvez in gibanj SLS). Posvet bo namenjen temeljiti razpravi o vsebinah in programskih izhodiščih SLS.

V stranki pričakujejo, da bodo zaključki s klavzure podlaga za novo strategijo in ambiciozen program SLS, ki bi bolj učinkovito odgovarjal na izzive časa in trenutne razmere v Sloveniji, so pojasnili za STA.

SD pred januarskim kongresom že v fazi evidentiranja kandidatov

Volilni kongres bo januarja tudi v vladni SD, ki je že v fazi evidentiranja kandidatov. Stranka je sicer doživela zelo slab rezultat na predčasnih parlamentarnih volitvah, a se je na lokalnih boljše odrezala. Tako je vse bolj verjetno, da bo na vrhu stranke ostal zdaj začasni vodja Dejan Židan.

Za STA je pojasnil, da je že dal soglasje za evidentiranje kandidatov. Njegova dokončna odločitev, ali bo dal soglasje h kandidaturi, pa je po njegovih besedah odvisna predvsem od pogovora s sodelavci in od odziva mreže SD.

Za razliko od drugih strank SD po njegovih besedah sicer ni odvisna od enega imena in imajo mnogo kompetentnih ljudi, tako za ministre kot za vodenje stranke.