SDT proti uničenju prisluhov Jankoviću v zadevi farmacevtka

Zato napovedujejo, da bodo v zvezi s to odločitvijo na vrhovno državno tožilstvo podali pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.

Kot so zapisali v odzivu za STA, namreč vztrajajo, da je dveletni rok, ki ga je po mnenju sodišča zamudila tožilka, "instrukcijski rok, ki nima pravnih posledic".

"Stališča, navedena v odločitvi, predstavljajo bistven odstop od dosedanje sodne prakse, zato bomo v zvezi s to odločitvijo na Vrhovno državno tožilstvo RS podali pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Gre namreč za pravno vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti," so navedli.

Odločitev višjega sodišča bo sicer popoldne komentiral tudi generalni državni tožilec Drago Šketa.

Ljubljansko višje sodišče je namreč zavrnilo pritožbo Specializiranega državnega tožilstva na odločitev preiskovalne sodnice o izločitvi dokazov, ki jih je tožilstvo pridobilo s prisluškovanjem ljubljanskemu županu.

Tožilstvo tako v zahtevi za preiskavo ne sme uporabiti gradiva, ki je bilo pridobljeno s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, po besedah Jankovićevega zagovornika Janeza Koščaka so zdaj ti dokazi tudi fizično odstranjeni iz spisa in bodo uničeni. Ker tako v zahtevi za preiskavo ostaja le še predlog za zaslišanje obdolženca in domnevne oškodovanke, Jankovićev zagovornik ne verjame, da bo tožilstvo vztrajalo pri zahtevi za preiskavo oziroma bo zahteva zavrnjena. Dodal je še, da je odločitev višjega sodišča pravnomočna.

Ljubljanskemu županu so sicer kriminalisti prisluškovali od 18. aprila 2014 do 18. oktobra 2014. Zaradi sumov, da naj bi od farmacevtke zahteval spolne usluge v zameno za redno zaposlitev v ljubljanskem Javnem zavodu Lekarna Ljubljana, so kriminalisti nato 17. decembra 2015 na Mestni občini Ljubljana in v prostorih Lekarne Ljubljana izvedli hišni preiskavi.

Policija je zaradi suma kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje 15. septembra lani specializiranemu tožilstvu podala kazensko ovadbo, državna tožilka pa je zahtevo za preiskavo zaradi kaznivega dejanja jemanja podkupnine podala 21. marca letos.

Kot je razvidno iz sklepa višjega sodišča, ki ga je pridobila STA, je to pritrdilo preiskovalni sodnici v ugotovitvi, da tožilka Blanka Žgajnar v roku dveh let po koncu izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov ni začela kazenskega pregona, to pa ima za posledico uničenje gradiva, zbranega s temi ukrepi. Rok za začetek kazenskega pregona se je iztekel 18. oktobra lani.

Višje sodišče sicer ni sprejelo tožilkinega stališča, navedenega v pritožbi, da je omenjeni dveletni rok za državno tožilstvo le instrukcijski. "Dveletni rok je zakonski procesni rok," poudarja sodišče. Sicer pa je sodišče tožilko na to opomnilo že 5. maja 2015, torej 17 mesecev pred iztekom roka.

Ob tem sodišče opozarja, da so bili podatki in dokazi v tej zadevi v celoti zbrani že 14. septembra lani, ko je policija tožilstvu posredovala kazensko ovadbo. "Državna tožilka bi, kot je pravilno ugotovila preiskovalna sodnica, kazenski pregon lahko začela znotraj dveletnega roka, pa tega ni storila," so še zapisali višji sodniki.