Revija Reporter
Slovenija

SDS za samorazpustitev parlamenta in predčasne volitve

12. jun. 2011 8:43 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

SDS bo jutri v zakonodajni postopek vložila predlog za spremembo 81. člena ustave z osnutkom ustavnega zakona, s katero se ureja postopek za izvedbo predčasnih volitev. Te so v razmerah, v katerih se je znašla Slovenija pravzaprav edina realna opcija, saj je potrebno čim prej oblikovati novo koalicijo, ki bo imela dovolj visoko stopnjo legitimitete, da bi lahko izpeljala prepotrebne reforme, pravijo v SDS.

SDS bo jutri v zakonodajni postopek vložila predlog za spremembo 81. člena ustave z osnutkom ustavnega zakona, s katero se ureja postopek za izvedbo predčasnih volitev. Te so v razmerah, v katerih se je znašla Slovenija pravzaprav edina realna opcija, saj je potrebno čim prej oblikovati novo koalicijo, ki bo imela dovolj visoko stopnjo legitimitete, da bi lahko izpeljala prepotrebne reforme, pravijo v SDS.

Poslanska skupina SDS bo jutri predlog spremembe ustave ponudila v sopodpis vsem poslanskim skupinam v Državnem zboru.



Celoten predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona se nahaja v nadaljevanju.

 

Skupina poslank in poslancev
   
Državni zbor Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar, predsednik



I. PREDLOG ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA SPREMEMBO USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE Z OSNUTKOM USTAVNEGA ZAKONA



Podpisane poslanke in poslanci Državnega zbora  Republike Slovenije na podlagi prvega odstavka 168. člena Ustave Republike Slovenije predlagamo Državnemu zboru Republike Slovenije, naj začne postopek za spremembe Ustave Republike Slovenije.

Predlagamo spremembo 81. člena Ustave Republike Slovenije, in sicer tako, da bi se lahko Državni zbor sam razpustil s sklepom, ki bi bil sprejet z absolutno večino vseh poslank in poslancev, na osnovi česar bi Predsednik Republike Slovenije razpisal predčasne volitve.


1. Analiza stanja in razlogi za predlagano spremembo 81. člena Ustave Republike Slovenije

Kriza gospodarstva, ki so jo prvotno povzročile finančne malverzacije na mednarodnem finančnem trgu sredi leta 2007, se v Sloveniji v zadnjem obdobju vse bolj preliva tudi v krizo državnih institucij in njihove legitimitete. Politologija kot znanost  jasno pove: zaupanje ljudi v demokratične državne institucije je bistven pogoj za uspešno delovanje demokratičnega sistema kot celote in s tem tudi za gospodarski razvoj države. V aktualnih slovenskih razmerah je torej vprašanje legitimitete pomembno razvojno vprašanje.


Legitimiteto se v politiki pridobi na volitvah. Čeprav se praktično vsa strokovna javnost in - sodeč po anketah javnega mnenja - tudi velika večina volivk in volivcev strinja, da bi bile predčasne volitve v sedanjem trenutku edini razumni izhod iz krize legitimitete ter s tem tudi nujen prvi korak iz splošne razvojne krize, obstoječa ustava tega praktično ne omogoča. Edina izjema po sedaj veljavni ustavi je primer, ko vlada ni izvoljena oziroma ji ni izrečena zaupnica niti v tretjem poskusu. Vse to postopke predčasnih volitev izjemno zavleče, poleg tega so zaradi trikratnega  glasovanja v Državnem zboru predčasne volitve izjemno malo verjetne, saj se med njimi lahko zgodi marsikaj, tako da znova prevladajo osebni pred državnimi interesi. Slovenija pa predčasne volitve nujno potrebuje za svoj hitrejši razvoj in to čimprej.

2. Cilji in načela predlaganih sprememb 81. člena Ustave Republike Slovenije

Predlagana sprememba ustave omogoča, da bi se lahko Državni zbor razpustil tudi s svojim sklepom ter s tem sam sebi dejansko skrajšal mandat. Državni zbor bi tako odločitev  izglasoval s posebnim sklepom, ki bi bil veljaven le, če bi bil sprejet z absolutno večino glasov vseh poslancev. Zaradi pomena odločitve, ki posega v sicer ustavno določeno dolžino mandata Državnega zbora predlagamo, da bi ga lahko predlagala le dva kvalificirana predlagatelja, in sicer najmanj dvajset poslancev državnega zbora ali vlada. Državni zbor bi o sklepu glasoval javno, in sicer z osebnim izrekanjem vsakega poslanca. S tem bi se pri sprejemanju razvojno zelo pomembne odločitve med drugim izognili kasnejšim zapletom s ponavljanjem glasovanj, predvsem pa bi prišla do izraza osebna odgovornost vsakega poslanca posebej za sprejeto odločitev.

Tako sprejetemu sklepu bi sledil razpis volitev, ki bi ga Predsednik Republike Slovenije opravil skladno z že sedaj veljavnimi določili ustave, ki veljajo v primeru razpustitve Državnega zbora Republike Slovenije.

Ker bi Državni zbor Republike Slovenije sam odločal o svoji razpustitvi, tudi ne bi smelo biti nobenega pomisleka o spoštovanju načela delitve oblasti. Prav tako ne bi smelo biti pomislekov o skladnosti predlagane ureditve z načeli oziroma določili veljavne ustave, saj tudi sedaj Državni zbor edino z (neuspešnim) glasovanjem o zaupnici lahko povzroči lastno razpustitev, a so potrebna vsaj tri zaporedna glasovanja in je zato postopek neprimerljivo daljši od predlaganega. Poleg tega je po sedaj veljavni ureditvi tudi bistveno manj možnosti za sprejem končne odločitve, ki bi dejansko pripeljala do razpustitve Državnega zbora Republike Slovenije, saj tretje glasovanje o potrditvi vlade (zaupnici) po veljavni ustavi lahko poteka celo z navadno večino glasov poslancev.

Predlagana sprememba 81. člena ustave ne bi imela nobenih finančnih posledic za proračun. Nasprotno – na tej osnovi hitro izvedene predčasne volitve bi omogočile oblikovanje široke razvojne koalicije z visoko stopnjo legitimitete, ki bi lahko uspešno izpeljala nujno potrebne razvojne reforme. S tem bi dosegli nov razvojni ciklus tudi v Sloveniji. Šele nov razvojni ciklus pa bi omogočil vzpostavitev trdnih temeljev za višjo kvaliteto življenja državljank in državljanov.


II. OSNUTEK USTAVNEGA ZAKONA O SPREMEMBI 81. ČLENA USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE


I.

1. člen

V Ustavi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04 in 68/06) se spremeni 81. člen tako, da se glasi:

"81. člen
(mandatna doba državnega zbora)

Državni zbor se voli za štiri leta.

Če bi se mandatna doba državnega zbora iztekla med vojno ali v času trajanja izrednega stanja, preneha njegov mandat šest mesecev po prenehanju vojne ali izrednega stanja, lahko pa tudi prej, če sam tako sklene.

Državni zbor se razpusti, kadar so izpolnjeni pogoji iz 111. člena ustave ali kadar državni zbor sam tako sklene. Predlog sklepa o razpustitvi državnega zbora lahko da vlada ali najmanj dvajset poslancev državnega zbora. Predlog mora biti obrazložen. Državni zbor sklep o svoji razpustitvi sprejme z večino glasov vseh poslancev. Državni zbor sklep o svoji razpustitvi sprejme z javnim glasovanjem in sicer z javnim izrekanjem vsakega poslanca posebej, ki poteka tako, da predsedujoči seji državnega zbora vsakega poslanca pokliče po imenu in priimku, on pa se glasno izreče "za" ali "proti".

Volitve v državni zbor razpiše predsednik republike. Nov državni zbor se izvoli najprej dva meseca in najkasneje 15 dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega državnega zbora.

Če se državni zbor razpusti, se izvoli nov najkasneje dva meseca po razpustu prejšnjega.

Mandatna doba prejšnjega državnega zbora se konča s prvo sejo novega državnega zbora, ki jo skliče predsednik republike najkasneje 20 dni po njegovi izvolitvi."


II.

1. člen

Poslovnik Državnega zbora (Ur. l. RS 92/07 - uradno prečiščeno besedilo)  je treba uskladiti s tem ustavnim zakonom najkasneje v 3 mesecih po njegovi uveljavitvi. Do tedaj se  sklep o razpustitvi državnega zbora iz drugega odstavka 81. člena sprejema tako, da se za sklic in potek seje uporabljajo določila veljavnega poslovnika o sklicu izredne seje, razen določil o glasovanju. Glasovanje poteka tako, da predsedujoči seji državnega zbora vsakega poslanca pokliče po imenu in priimku, on pa se glasno izreče "za" ali "proti".


2. člen

Ta ustavni zakon začne veljati z razglasitvijo v Državnem zboru Republike Slovenije.


III. OBRAZLOŽITEV:

1. K I. RAZDELKU - PREDLAGANI SPREMEMBI 81. ČLENA USTAVE

V 81. členu ustave se  doda nov tretji odstavek, ki določa, da se lahko državni zbor predčasno razpusti le v dveh primerih:

a. če so izpolnjeni pogoji, določeni v 111. členu ustave. Ti pogoji med drugim zajemajo trikratne neuspešne volitve vlade (neuspešno pozitivno nezaupnico) oziroma  neuspešno glasovanje o zaupnici vladi.

b. če državni zbor sam sebe razpusti s sklepom.

Predlagana sprememba 81. člena ustave določa dva kvalificirana predlagatelja sklepa o razpustitvi državnega zbora. Predlog lahko da vlada ali najmanj dvajset poslancev državnega zbora. Predlagano število poslancev je enako kot v primeru predloga za spremembo ustave, kar je logično, saj tak sklep poseže v sicer ustavno določeno dolžino mandata. Posebej je določeno tudi, da mora biti predlog obrazložen.



Zaradi pomena sklepa o razpustitvi državnega zbora je predvideno, da ta sklep sprejme s kvalificirano večino in sicer z večino glasov vseh poslancev. Vsak od prisotnih poslank in poslancev bi se o sklepu o razpustitvi državnega zbora izrekel javno in sicer z "za" ali "proti". Dejanski učinek glasovanja bi bil torej podoben (posamičnemu) odstopu večine vseh poslancev, bil pa bi bistveno hitrejši.

Preostalo besedilo tega člena se zgolj smiselno preoblikuje, vsebinsko (pristojnosti predsednika ipd.) pa se ne spreminja glede na sedaj veljavni 81. člen ustave.



2. K II. RAZDELKU - DOLOČBAH O UVELJAVITVI SPREMEMBE 81. ČLENA USTAVE


1. člen

Ta člen določa rok za uskladitev poslovnika državnega zbora z ustavnim zakonom in sicer tri mesece. Do tedaj se uporabljajo določbe veljavnega poslovnika, razen v določb, ki se nanašajo na glasovanje. To namreč ustavni zakon ureja drugače, kot je urejeno v poslovniku in sicer z osebnim izrekanjem vsakega poslanca posebej. To poteka tako, da predsedujoči pokliče (na običajen način, po abecednem redu) vsakega poslanca po imenu in priimku , on pa se izreče “za” ali “proti” predlaganemu sklepu o razpustitvi državnega zbora. Zaradi zahtevane kvalificirane večine glasov izraz “vzdržan” ni predviden, saj ima dejansko učinek glasu “proti”, enako kot morebitni molk oziroma odsotnost poslanca v času glasovanja o predlogu sklepa o razpustitvi državnega zbora.


2. člen

Ta člen določa, da začne ustavni zakon veljati z dnem razglasitve v Državnem zboru Republike Slovenije, torej na enak način, kot je bilo to pri dosedanjih spremembah ustave.


IV. ČLENI USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE, KI SE SPREMINJAJO

81. člen
(mandatna doba državnega zbora)

Državni zbor se voli za štiri leta.

Če bi se mandatna doba državnega zbora iztekla med vojno ali v času trajanja izrednega stanja, preneha njegov mandat šest mesecev po prenehanju vojne ali izrednega stanja, lahko pa tudi prej, če sam tako sklene.

Volitve v državni zbor razpiše predsednik republike. Nov državni zbor se izvoli najprej dva meseca in najkasneje 15 dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega državnega zbora. Če se državni zbor razpusti, se izvoli nov najkasneje dva meseca po razpustu prejšnjega. Mandatna doba prejšnjega državnega zbora se konča s prvo sejo novega državnega zbora, ki jo skliče predsednik republike najkasneje 20 dni po njegovi izvolitvi.