SDS za samorazpustitev parlamenta in predčasne volitve
12. jun. 2011 8:43 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017
SDS bo jutri v zakonodajni postopek vložila predlog za spremembo 81. člena ustave z osnutkom ustavnega zakona, s katero se ureja postopek za izvedbo predčasnih volitev. Te so v razmerah, v katerih se je znašla Slovenija pravzaprav edina realna opcija, saj je potrebno čim prej oblikovati novo koalicijo, ki bo imela dovolj visoko stopnjo legitimitete, da bi lahko izpeljala prepotrebne reforme, pravijo v SDS.
Poslanska skupina SDS bo jutri predlog spremembe ustave ponudila v sopodpis vsem poslanskim skupinam v Državnem zboru.
Celoten predlog za začetek
postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona se
nahaja v nadaljevanju.
Skupina poslank in poslancev
Državni
zbor Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar, predsednik
I.
PREDLOG ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA SPREMEMBO USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE Z OSNUTKOM
USTAVNEGA ZAKONA
Podpisane poslanke in poslanci Državnega zbora
Republike Slovenije na podlagi prvega odstavka 168. člena Ustave Republike
Slovenije predlagamo Državnemu zboru Republike Slovenije, naj začne postopek za
spremembe Ustave Republike Slovenije.
Predlagamo spremembo 81. člena
Ustave Republike Slovenije, in sicer tako, da bi se lahko Državni zbor sam
razpustil s sklepom, ki bi bil sprejet z absolutno večino vseh poslank in
poslancev, na osnovi česar bi Predsednik Republike Slovenije razpisal predčasne
volitve.
1. Analiza stanja in razlogi za predlagano spremembo 81.
člena Ustave Republike Slovenije
Kriza gospodarstva, ki so jo prvotno
povzročile finančne malverzacije na mednarodnem finančnem trgu sredi leta 2007,
se v Sloveniji v zadnjem obdobju vse bolj preliva tudi v krizo državnih
institucij in njihove legitimitete. Politologija kot znanost jasno pove:
zaupanje ljudi v demokratične državne institucije je bistven pogoj za uspešno
delovanje demokratičnega sistema kot celote in s tem tudi za gospodarski razvoj
države. V aktualnih slovenskih razmerah je torej vprašanje legitimitete pomembno
razvojno vprašanje.
Legitimiteto se v politiki pridobi na volitvah.
Čeprav se praktično vsa strokovna javnost in - sodeč po anketah javnega mnenja -
tudi velika večina volivk in volivcev strinja, da bi bile predčasne volitve v
sedanjem trenutku edini razumni izhod iz krize legitimitete ter s tem tudi nujen
prvi korak iz splošne razvojne krize, obstoječa ustava tega praktično ne
omogoča. Edina izjema po sedaj veljavni ustavi je primer, ko vlada ni izvoljena
oziroma ji ni izrečena zaupnica niti v tretjem poskusu. Vse to postopke
predčasnih volitev izjemno zavleče, poleg tega so zaradi trikratnega glasovanja
v Državnem zboru predčasne volitve izjemno malo verjetne, saj se med njimi lahko
zgodi marsikaj, tako da znova prevladajo osebni pred državnimi interesi.
Slovenija pa predčasne volitve nujno potrebuje za svoj hitrejši razvoj in to
čimprej.
2. Cilji in načela predlaganih sprememb 81. člena Ustave
Republike Slovenije
Predlagana sprememba ustave omogoča, da bi se lahko
Državni zbor razpustil tudi s svojim sklepom ter s tem sam sebi dejansko
skrajšal mandat. Državni zbor bi tako odločitev izglasoval s posebnim sklepom,
ki bi bil veljaven le, če bi bil sprejet z absolutno večino glasov vseh
poslancev. Zaradi pomena odločitve, ki posega v sicer ustavno določeno dolžino
mandata Državnega zbora predlagamo, da bi ga lahko predlagala le dva
kvalificirana predlagatelja, in sicer najmanj dvajset poslancev državnega zbora
ali vlada. Državni zbor bi o sklepu glasoval javno, in sicer z osebnim
izrekanjem vsakega poslanca. S tem bi se pri sprejemanju razvojno zelo pomembne
odločitve med drugim izognili kasnejšim zapletom s ponavljanjem glasovanj,
predvsem pa bi prišla do izraza osebna odgovornost vsakega poslanca posebej za
sprejeto odločitev.
Tako sprejetemu sklepu bi sledil razpis volitev, ki
bi ga Predsednik Republike Slovenije opravil skladno z že sedaj veljavnimi
določili ustave, ki veljajo v primeru razpustitve Državnega zbora Republike
Slovenije.
Ker bi Državni zbor Republike Slovenije sam odločal o svoji
razpustitvi, tudi ne bi smelo biti nobenega pomisleka o spoštovanju načela
delitve oblasti. Prav tako ne bi smelo biti pomislekov o skladnosti predlagane
ureditve z načeli oziroma določili veljavne ustave, saj tudi sedaj Državni zbor
edino z (neuspešnim) glasovanjem o zaupnici lahko povzroči lastno razpustitev, a
so potrebna vsaj tri zaporedna glasovanja in je zato postopek neprimerljivo
daljši od predlaganega. Poleg tega je po sedaj veljavni ureditvi tudi bistveno
manj možnosti za sprejem končne odločitve, ki bi dejansko pripeljala do
razpustitve Državnega zbora Republike Slovenije, saj tretje glasovanje o
potrditvi vlade (zaupnici) po veljavni ustavi lahko poteka celo z navadno večino
glasov poslancev.
Predlagana sprememba 81. člena ustave ne bi imela
nobenih finančnih posledic za proračun. Nasprotno – na tej osnovi hitro izvedene
predčasne volitve bi omogočile oblikovanje široke razvojne koalicije z visoko
stopnjo legitimitete, ki bi lahko uspešno izpeljala nujno potrebne razvojne
reforme. S tem bi dosegli nov razvojni ciklus tudi v Sloveniji. Šele nov
razvojni ciklus pa bi omogočil vzpostavitev trdnih temeljev za višjo kvaliteto
življenja državljank in državljanov.
II. OSNUTEK USTAVNEGA ZAKONA O
SPREMEMBI 81. ČLENA USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
I.
1.
člen
V Ustavi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91, 42/97,
66/00, 24/03, 69/04 in 68/06) se spremeni 81. člen tako, da se glasi:
"81. člen
(mandatna doba državnega zbora)
Državni zbor se voli
za štiri leta.
Če bi se mandatna doba državnega zbora iztekla med vojno
ali v času trajanja izrednega stanja, preneha njegov mandat šest mesecev po
prenehanju vojne ali izrednega stanja, lahko pa tudi prej, če sam tako sklene.
Državni zbor se razpusti, kadar so izpolnjeni pogoji iz 111. člena
ustave ali kadar državni zbor sam tako sklene. Predlog sklepa o razpustitvi
državnega zbora lahko da vlada ali najmanj dvajset poslancev državnega zbora.
Predlog mora biti obrazložen. Državni zbor sklep o svoji razpustitvi sprejme z
večino glasov vseh poslancev. Državni zbor sklep o svoji razpustitvi sprejme z
javnim glasovanjem in sicer z javnim izrekanjem vsakega poslanca posebej, ki
poteka tako, da predsedujoči seji državnega zbora vsakega poslanca pokliče po
imenu in priimku, on pa se glasno izreče "za" ali "proti".
Volitve v
državni zbor razpiše predsednik republike. Nov državni zbor se izvoli najprej
dva meseca in najkasneje 15 dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega
državnega zbora.
Če se državni zbor razpusti, se izvoli nov najkasneje
dva meseca po razpustu prejšnjega.
Mandatna doba prejšnjega državnega
zbora se konča s prvo sejo novega državnega zbora, ki jo skliče predsednik
republike najkasneje 20 dni po njegovi izvolitvi."
II.
1.
člen
Poslovnik Državnega zbora (Ur. l. RS 92/07 - uradno prečiščeno
besedilo) je treba uskladiti s tem ustavnim zakonom najkasneje v 3 mesecih po
njegovi uveljavitvi. Do tedaj se sklep o razpustitvi državnega zbora iz drugega
odstavka 81. člena sprejema tako, da se za sklic in potek seje uporabljajo
določila veljavnega poslovnika o sklicu izredne seje, razen določil o
glasovanju. Glasovanje poteka tako, da predsedujoči seji državnega zbora vsakega
poslanca pokliče po imenu in priimku, on pa se glasno izreče "za" ali "proti".
2. člen
Ta ustavni zakon začne veljati z razglasitvijo v
Državnem zboru Republike Slovenije.
III. OBRAZLOŽITEV:
1. K
I. RAZDELKU - PREDLAGANI SPREMEMBI 81. ČLENA USTAVE
V 81. členu ustave
se doda nov tretji odstavek, ki določa, da se lahko državni zbor predčasno
razpusti le v dveh primerih:
a. če so izpolnjeni pogoji, določeni v 111.
členu ustave. Ti pogoji med drugim zajemajo trikratne neuspešne volitve vlade
(neuspešno pozitivno nezaupnico) oziroma neuspešno glasovanje o zaupnici
vladi.
b. če državni zbor sam sebe razpusti s sklepom.
Predlagana
sprememba 81. člena ustave določa dva kvalificirana predlagatelja sklepa o
razpustitvi državnega zbora. Predlog lahko da vlada ali najmanj dvajset
poslancev državnega zbora. Predlagano število poslancev je enako kot v primeru
predloga za spremembo ustave, kar je logično, saj tak sklep poseže v sicer
ustavno določeno dolžino mandata. Posebej je določeno tudi, da mora biti predlog
obrazložen.
Zaradi pomena sklepa o razpustitvi državnega zbora
je predvideno, da ta sklep sprejme s kvalificirano večino in sicer z večino
glasov vseh poslancev. Vsak od prisotnih poslank in poslancev bi se o sklepu o
razpustitvi državnega zbora izrekel javno in sicer z "za" ali "proti". Dejanski
učinek glasovanja bi bil torej podoben (posamičnemu) odstopu večine vseh
poslancev, bil pa bi bistveno hitrejši.
Preostalo besedilo tega člena se
zgolj smiselno preoblikuje, vsebinsko (pristojnosti predsednika ipd.) pa se ne
spreminja glede na sedaj veljavni 81. člen ustave.
2. K II.
RAZDELKU - DOLOČBAH O UVELJAVITVI SPREMEMBE 81. ČLENA USTAVE
1.
člen
Ta člen določa rok za uskladitev poslovnika državnega zbora z
ustavnim zakonom in sicer tri mesece. Do tedaj se uporabljajo določbe veljavnega
poslovnika, razen v določb, ki se nanašajo na glasovanje. To namreč ustavni
zakon ureja drugače, kot je urejeno v poslovniku in sicer z osebnim izrekanjem
vsakega poslanca posebej. To poteka tako, da predsedujoči pokliče (na običajen
način, po abecednem redu) vsakega poslanca po imenu in priimku , on pa se izreče
“za” ali “proti” predlaganemu sklepu o razpustitvi državnega zbora. Zaradi
zahtevane kvalificirane večine glasov izraz “vzdržan” ni predviden, saj ima
dejansko učinek glasu “proti”, enako kot morebitni molk oziroma odsotnost
poslanca v času glasovanja o predlogu sklepa o razpustitvi državnega zbora.
2. člen
Ta člen določa, da začne ustavni zakon veljati z dnem
razglasitve v Državnem zboru Republike Slovenije, torej na enak način, kot je
bilo to pri dosedanjih spremembah ustave.
IV. ČLENI USTAVE REPUBLIKE
SLOVENIJE, KI SE SPREMINJAJO
81. člen
(mandatna doba državnega
zbora)
Državni zbor se voli za štiri leta.
Če bi se mandatna doba
državnega zbora iztekla med vojno ali v času trajanja izrednega stanja, preneha
njegov mandat šest mesecev po prenehanju vojne ali izrednega stanja, lahko pa
tudi prej, če sam tako sklene.
Volitve v državni zbor razpiše predsednik
republike. Nov državni zbor se izvoli najprej dva meseca in najkasneje 15 dni
pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega državnega zbora. Če se državni
zbor razpusti, se izvoli nov najkasneje dva meseca po razpustu prejšnjega.
Mandatna doba prejšnjega državnega zbora se konča s prvo sejo novega državnega
zbora, ki jo skliče predsednik republike najkasneje 20 dni po njegovi izvolitvi.
Privoščite si nemoteno branje
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
- preverjen e-naslov
- preverjena tel. številka
- popolni osebni podatki
- prijava na e-novice
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke