Petrol, ki se je v zadnjih letih iz naftnega trgovca preobrazil v nacionalnega energetskega velikana, je septembra lani v okviru Šarčevega obiska v ruski prestolnici podpisal sporazuma o sodelovanju s T plus grupo in Schneider Electric Rusija o sodelovanju na področju energetske učinkovitosti.
Kot je takrat pojasnil tedanji predsednik uprave Petrola Tomaž Berločnik, gre za projekta za optimizacijo daljinskega ogrevanja. Projekt s T Plus grupo bo potekal v mestu Iževsk, v drugem projektu pa bo Petrol v Jekaterinburgu vzpostavljal specializirano programsko opremo in informacijsko podporo. Projekta sta po takratnih Berločnikovih besedah vredna "nekaj milijonov evrov", potencialno v prihodnosti pa nekaj deset.
V SDS, kjer izpostavljajo pomen Petrola v slovenskem gospodarstvu in dejstvo, da je družba v skoraj tretjinski lasti državnih akterjev, poudarjajo, da je glavni cilj prvega memoranduma o sodelovanju vzpostavitev partnerstva in razvoj dolgoročnega, učinkovitega in vzajemno koristnega sodelovanja med Petrolom in T Plus grupo kot največjim zasebnim ruskim podjetjem za proizvodnjo toplote in elektrike.
V največji parlamentarni stranki ob tem izpostavljajo, da je T Plus grupa del ruske skupine Renova Group, katere predsednik in lastnik je Viktor Feliksovič Vekselberg, čigar premoženje je ocenjeno na več kot 11 milijard ameriških dolarjev.
V SDS so ugotovili, da se glede na uradne dokumente ameriškega finančnega ministrstva, objavljene na spletu, Vekselberg in Renova Group nahajata pod ameriškimi sankcijami. ZDA so sankcije uvedle aprila 2018 zaradi vmešavanja v ameriške predsedniške volitve leta 2016. Vekselbergu so ZDA tudi zamrznile njegovo premoženje.
Uprava Petrola na celu s Tomažem Berlocnikom je odšla hitro in sporazumno; na posnetku Berločnik z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem.
Glede na to, da je informacije o lastništvu T Plus grupe oz. Renove Group in Vekselbergu mogoče pridobiti iz javno dostopnih virov, je po oceni SDS popolnoma nerazumljivo, da so vlada, ministrstvo za zunanje zadeve in Slovenska obveščevalno-varnostna agencija podpis memoranduma dopustili, in to celo med Šarčevim uradnim obiskom v Moskvi.
"Očitno je, da so popolnoma odpovedali (namerno ali nenamerno) oziroma opustili svoje dolžnosti vsi, ki bi morali tovrstne stvari preveriti, od Sove, MZZ in predsednika vlade pa do organov upravljanja in nadziranja družbe Petrol ter organov upravljanja in nadziranja Slovenskega državnega holdinga (SDH)," menijo v SDS.
Pri tem svarijo, da kršenje sankcij ZDA običajno kaznujejo z omejitvijo poslovanja pravnih in fizičnih oseb, ki omogočajo kršitev. "Petrol je torej zaradi kršitve sankcij potencialno izpostavljen morebitnim povračilnim ukrepom ZDA," ugotavljajo v SDS in dodajajo, da bi to imelo za družbo negativne finančne posledice, kar bi se v končni fazi poznalo v nižjih prihodkih državnega proračuna od dividend in zmanjšanju vrednosti državnega premoženja.
Posledica vsega skupaj pa bi lahko bilo tudi kompromitiranje Petrola, SDH in vlade. "Zaradi podpisa memoranduma pod okriljem Vlade RS lahko pride do neugodnih posledic na drugih področjih transatlantskega sodelovanja," menijo v SDS. V poslanski skupini SDS zato predlagajo sklic nujne seje komisije za nadzor javnih financ, na kateri bi opravili razpravo o tej zadevi. Predlagajo tudi tri sklepe.
Prvi bi bil zahteva vladi, da kot skupščina naloži SDH pripravo poročila o tej zgodbi in ga v roku 30 dni posreduje DZ. Drugi bi bil predlog, da pristojni organi sprejmejo sklep o umiku podpisa z memoranduma o sodelovanju med Petrolom in T Plus grupo. Tretji pa bi bil predlog, da Urad RS za preprečevanje pranja denarja in Nacionalni preiskovalni urad pripravita podrobno poročilo o tem, ali je pri podpisu memoranduma prišlo do kaznivih dejanj opustitve dolžnosti ravnanja odgovornih oseb oz. pranja denarja in financiranja terorizma ter o tem v roku 30 dni poročata DZ.
