V SDS so ob tem v tvitih, objavljenih v nedeljo, še poudarili, da so do omenjene odločitve vlade napadi nanjo nesmiselni. Slovenska veja mednarodne aktivistične hekerske skupine Anonymous je namreč v teh dneh v znak protesta nad tem, da je Slovenija pristopila k Acti, napadli med drugim spletne strani vlade in tudi političnih strank.
Obenem v SDS dodajajo, da je mednarodni sporazum za boj proti ponarejanju (Acta) podpisala še vlada Boruta Pahorja v nenavadni tajnosti, poslanec SDS Branko Grims pa je to dejanje obsodil javno v DZ še isti dan.
Iz Državljanske liste Gregorja Viranta (DLGV) pa so danes sporočili, da Acte brez predhodne javne razprave, ki bo omogočila poglobljen premislek o vseh njenih posledicah, ne bodo ratificirali.
Kot pojasnjujejo, Acta podpisnice zavezuje k uveljavljanju širokega nabora ukrepov proti ponarejevalcem in potencialnim ponarejevalcem, marsikatera upravičena zahteva Acte pa je že danes prisotna v slovenski zakonodaji.
Vendar pa so po drugi strani v njej tudi zahteve, ki jih skrbijo: te bi lahko okrnile človekove pravice, omejile prost pretok blaga in znanja ter zožile prostor pošteni konkurenci, nadaljujejo.
Omenjeni sporazum so 26. januarja v Tokiu podpisali predstavniki Evropske komisije in 22 od 27 članic unije, po podpisu pa ga morajo potrditi še Evropski parlament in nacionalni parlamenti držav članic.
Podpis je sprožil val kritik v civilni družbi, po vsej Evropi je bilo izvedenih več protestnih shodov, spremljajo jih aktivnosti skupine Anonymous, nekatere države podpisnice pa so se v tem okviru že odločile, da zamrznejo proces ratifikacije.
Acta je sporazum, katerega namen je uskladitev mednarodnih standardov glede zaščite pravic ustvarjalcev glasbe in filmov, modnih ustvarjalcev, proizvajalcev farmacevtskih izdelkov kot tudi drugih izdelkov, ki so pogosto tarča kraje intelektualne lastnine. Pri oblikovanju Acte so sodelovale tudi Avstralija, Kanada, Japonska, Južna Koreja, Mehika, Maroko, Nova Zelandija, Singapur, Švica in ZDA.
Kritiki opozarjajo na sporne vsebinske določbe. Uveljavitev Acte naj bi pomenila nesprejemljivo reguliranje spletnih vsebin s strani organizacij, ki jih zanima samo dobiček, filtriranje spletnega prometa, ki bo lahko povzročilo vdore v zasebnost uporabnikov, ter omejevanje inovativnosti in dostopa do generičnih zdravil.
Največ prahu pa je Acta dvignila v zvezi z bojem proti spletnemu piratstvu. Po navedbah kritikov poskuša ustaviti spletno izmenjavo piratskih kopij filmov, glasbe in drugih vsebin s tem, da bo založbam in studiom oziroma imetnikom pravic dala nesorazmerno veliko moč.
Očitki zoper vlade držav pristopnic k sporazumu letijo tudi zaradi načina sprejemanja Acte - češ da so se pogajali s predstavniki industrije, ne pa tudi s predstavniki internetne skupnosti.