Vlada s predlogom Zvonka Fišerja za generalnega državnega tožilca smeši pravno državo, so v SDS kritizirali odločitev pravosodnega ministra Aleša Zalarja, da na ta odgovoren položaj postavi "človeka, ki je preganjal ljudi zaradi političnega izražanja". Fišer je namreč pred desetletji v času komunističnega režima preganjal ljudi, ki so postavili križ na grobu žrtev komunističnega poboja.
Izjavo SDS objavljamo v celoti:Vlada s predlogom Fišerja za generalnega državnega tožilca smeši pravno državo
Ali vladajoča koalicija res ne zmore toliko zdravega razuma, da bi na najodgovornejša mesta v pravosodju predlagala osebe, ki ne bi bile sporne z vidika kršenja temeljnih človekovih pravic in svoboščin?
Vlada je danes soglasno sklenila, da predlaga Zvonka Fišerja za novega generalnega državnega tožilca. Očitno se nikomur v vladi ne zdi sporno, da gre za človeka, ki je preganjal ljudi zaradi političnega izražanja. Nesmiselnost njegovega pregona je dokazalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je sodbo leta 1995 razveljavilo z obrazložitvijo, da blagoslovitvi križa nad grobom »ni mogoče pripisati političnega namena«.
Pri predlaganju nosilcev za najvišje pravosodne funkcije je treba dosledno in skrbno paziti, da na tako imenovanje ni moč naperiti nobenega očitka o nedemokratičnem delovanju. Če se pojavijo očitki, ki lahko resno omajajo videz nepristranskosti in neodvisnosti nosilcev takih funkcij, potem je higienično takšne predloge umakniti. Vlada tega nasveta ni upoštevala, njena odločitev pa pušča globoko nezaupanje in velik dvom v njeno nepristranskost. Kandidat za generalnega državnega tožilca Zvonko Fišer je namreč dokazljivo in dokazano sodeloval v sodnih zadevah, na podlagi katerih je prihajalo do kršenja človekovih pravic.
Z odločitvijo, da ga predlagajo za generalnega tožilca, vladni predstavniki javno zagovarjajo kršitve in kršitelje človekovih pravic, s čimer smešijo tako ustavo kot pravno državo. Prav pa bi bilo, da bi bile osebe, ki so v bivšem totalitarnem režimu eklatantno kršile človekove pravice in temeljne vrednote civilizacije, toliko samokritične, da se ne bi izpostavljale in hlepele po najvišjih funkcijah v državi.