SDS: Referendumska zahteva policistov je izrazito nesolidarna

Kot je dejala Tomčeva, se brezposelni namreč ne sprašujejo, ali bodo dobili regres, ampak se predvsem sprašujejo, ali bodo dobili zaposlitev. Ob tem je povedala, da se sindikati niso strinjali "z nekim malenkostnim zamikom" izplačila regresa, s tem pa so na drugi strani povzročili izrazito škodljive posledice. Omogočilo se bo namreč izplačilo visokih regresov v družbah v pretežni državni lasti, je dejala Tomčeva. Ob tem je spomnila na primere iz lanskega leta, ko so bili izplačani tudi regresi v višini 1700 evrov.

In na tem področju javni sektor ne deli usode gospodarstva, je menila in nadaljevala, da so tudi sindikati z včerajšnjo potezo jasno povedali, da te usode ne želijo deliti. Zato bi se ji zdelo primerno, da bi vlagatelji podpisov za začetek referendumskega postopka o tem tudi razmislili.

Spomnila je, da v gospodarstvu velja zakon o delovnih razmerjih, ki v primeru, da je podjetje v likvidnostnih težavah, izplačilo regresa omogoča vse do novembra. "Za našo težavo bi prav gotovo lahko rekli, da je v likvidnostnih težavah," je poudarila Tomčeva. Na vprašanje, ali vlada že načrtuje prestavitev izplačila regresa na ta zakonski rok, je odgovorila, da sicer ne more govoriti v imenu vlade, ampak se ji to zdi ena od zelo realnih možnosti.

Zato Tomčeva tudi meni, da je bil ta teden sprejet zakon o dodatnih interventnih ukrepih utemeljen. Po njenih besedah sedaj ni druge rešitve, "kot da vsi skupaj zategnemo pas" in da tudi javni sektor pokaže določeno mero solidarnosti. Hkrati pa je povedala še, da je vlada med pogajanji vsak dan predstavljala nove rešitve in popuščanja, glede zakona o uravnoteženju javnih financ oziroma nadaljnjih ukrepih, pa da pogajanja še potekajo. Zato je še enkrat vse, ki imajo v rokah usodo Slovenije, pozvala k razumu.

Predstavniki obeh policijskih sindikatov so včeraj v državni zbor vložili podpise za začetek postopka razpisa zakonodajnega referenduma o noveli zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012, ki jo je državni zbor potrdil v torek.

Novela ne glede na veljavne kolektivne pogodbe predvideva zamik izplačila regresa v javnem sektorju za en mesec. Prav tako regres v podjetjih, ki so v več kot četrtinski lasti države, ne bo smel preseči minimalne plače oziroma 763 evrov bruto ali 584 evrov neto, vse dokler gospodarska rast v tekočem letu ne bo presegla 2,5 odstotka.

Je pa vlada v ponedeljek v državni zbor vložila še zakon o uravnoteženju javnih financ, ki predvideva, da se bo v javnem sektorju letos regres znižal, prihodnje leto pa sploh ne bi bil izplačan.