Odbor za notranjo politiko razpravlja o domnevnih političnih pritiskih na državno tožilstvo, poslanci SDS pa predlagajo odstop oz. razrešitev pravosodnega ministra Aleša Zalar. Ta je vse očitke o političnih pritiskih na generalno državno tožilko Barbaro Brezigar zavrnil, Brezigarjeva pa je zatrdila, da je bilo njeno ravnanje ves čas zakonito.
Razpravo o političnih pritiskih na tožilstvo so zahtevali poslanci SDS. Po besedah predsednika odbora Vinka Gorenaka (SDS) so se v poslanski skupini za obravnavo te tematike na odboru odločili, ker so prepričani, da minister za pravosodje Aleš Zalar oziroma stranka LDS v povezavi s stranko Zares izvaja politične pritiske na tožilstvo.
Gorenak je v obrazložitvi zahteve povzel dogajanja v zvezi s tožilstvom od junija lani, ko se je po njegovem mnenju na seji odbora za notranjo politiko že začel postopek odstavljanja generalne državne tožilke Barbare Brezigar. Ta postopek se je nadaljeval z nadzorom pravosodnega ministrstva na ljubljanskem tožilstvu, sledila pa so navodila za uporabo državnotožilskega reda, za katere je tudi vladna služba za zakonodajo ugotovila, da posegajo v zakon.
Razlog za nadaljevanje napadov na Brezigarjevo pa je bil tudi odstop vodje specializiranega oddelka pri tožilstvu Branke Zobec Hrastar, je opozoril Gorenak. Bistvo problema po njegovem mnenju korenini v aferi Baričevič. Brezigarjevo namreč želijo odstaviti, da bi preprečili razjasnitev afere in jo pometli pod preprogo, meni Gorenak.
Zato v SDS odboru predlagajo sklep, s katerim bi ugotovili, da je Zalar nezakonito posegel v neodvisnost tožilstva ter ga pozvali k odstopu. Če pa Zalar s položaja ne bi odstopil, naj bi odbor premiera Boruta Pahorja pozval, naj ga razreši.
Minister je na seji "odločno zavrnil podtikanja", da on in LDS izvršujeta politični pritisk na tožilstvo. Kot pravosodni minister ima v razmerju do tožilstva določena pooblastila, ena od pomembnih pristojnosti pa je povezana z zadevami državnotožilske uprave. V vseh omenjenih primerih je ministrstvo izvrševalo svoje pristojnosti v okviru tega, je poudaril Zalar.
Glede nadzora na ljubljanskem tožilstvu in njegovih izsledkih je pravosodni minister opozoril, da gre, če se spisi predodeljujejo drugače, kot je določeno z zakonom in v državnotožilskem redu, za hujše nepravilnosti. Glede prakse na ljubljanskem tožilstvu pri sopodpisu pa pravi, da je šlo za popolnoma sprevrženo prakso, ki je bila zelo nevarna.
O navodilih za uporabo državnotožilskega reda pa je minister pojasnil, da so pripombo službe vlade za zakonodajno upoštevali.
Minister sicer glede afere Baričevič, kot pravi, nima vseh odgovorov, ki jih je zastavil. Sicer pa se ga afera zadeva le v eni stvari: bil je namreč posredno obveščen o oviranju državnega tožilca, zato je zahteval pojasnila, ki jih še čaka. Sicer pa ni dvoma, da sta bila tako tožilec kot preiskovalni sodnik o dogodku nemudoma obveščena.
Barbara Brezigar pa je na seji odbora zatrdila, da je bilo njeno ravnanje in ravnanje tožilstva v vsej teh zadevah zakonito in v skladu z ustavo. "Zavedam se, da v splošni klimi, ko smo z javnim blatenjem omajali zaupanje v pravni sistem, državni tožilci težko kaj dosežejo s strokovnimi argumenti," je dejala. Po njenih besedah je rušenje avtoritete vodstva tožilske organizacije dodobra načelo zaupanje v tožilce.
Glede afere Baričevič in njenega komuniciranja s policistom iz specializiranega oddelka na tožilstvu pa je Brezigarjeva dejala, da je šlo le za informiranje, koordiniranje in posvetovanje, saj je bilo državno tožilstvo o zadevi pomanjkljivo obveščeno. Treba je bilo doseči, da se preiskava uspešno zaključi, zato je šlo le za izvajanje pristojnosti državnega tožilstva, je še dejala Brezigarjeva.
"Ko je tožilec pomanjkljivo obveščen, je to resen problem" pravi Brezigarjeva, ki je v zadevi Baričevič izrazila tudi zaskrbljenost nad profesionalnostjo in (ne)pristranskostjo preiskovanja.