Osnovni razlog, da SDS ne bo podprla sklepa, da DZ zahtevo za razpis referenduma pošlje v presojo ustavnemu sodišču, je ta, da v "naši stranki nismo pozabili, da v tej državi velja ustava, v kateri piše, da ima v naši državi oblast ljudstvo," je na izredni seji o ustavni presoji referendumske zahteve o sodniških plačah dejal Vinko Gorenak (SDS).
Gorenak je v predstavitvi stališče PS SDS najprej poudaril, da so v času prejšnje vlade sodniki napovedali stavko in začeli izsiljevati, da bi prišli do višjih plač. Ob tem je opozoril, da v odločbi ustavnega sodišča ne piše, da je treba sodnikom začetnikom dvigniti plače na 47. plačni razred.
Poslanec SDS se je vprašal, ali morda držijo navedbe, da se je vlada o plačah sodnikov dogovorila z ustavnim sodiščem. "Ali je 47. plačni razred dogovorjen," se je vprašal in dodal, da v ustavnem sodišču sedijo tudi bivši predsedniki koalicijskih strank.
Prepričan je, da so bila dogovarjanja vlade s sodniki o višjih plačah "sadna kupa z jagodo". Ob tem je vlado opozoril, da "kislo jabolko na vaš meni šele prihaja - Gorenje, Mura, Rogaška - jaz vam želim dober tek".
Po njegovih besedah sodni sistem ni učinkovit, prav tako sodni sistem zaradi sojenja v nerazumnem roku krši pravice ljudi ter povzroča gospodarsko škodo.
Poslanec Vito Rožej (Zares) je poudaril, da niso presenečeni nad manevrom dela opozicije. Kot meni, se nadaljuje zlorabljanje poslovnika in zakonodaje. Ob tem je zatrdil, da je neustavno stanje na področju sodniških plač povzročila prejšnja oblast.
Po njegovem mnenju je za delovanje pravne države vprašanje, ali lahko nekdo prepreči uveljavitev zakona, ki je nastal na podlagi odločbe ustavnega sodišča, zelo pomembno. Opozoril je, da je nekdanja oblast trdila, da sodniki niso pravosodni funkcionarji oz. tretja veja oblasti, ampak javni uslužbenci.
Status funkcionarjev določa ustava, je poudaril Rožej in dodal, da v ustavi tudi piše, da ljudstvo izvršuje oblast posredno prek volitev, prav tako pa ustava določa delitev oblasti. Prepričan je tudi, da so trditve, da se bodo sodnikom plače dvignile za 28 odstotkov oz. da se jim bodo "gromozansko dvignile", "navadna demogogija".
Franc Žnidaršič je v imenu poslanske skupine DeSUS napovedal podporo sklepu odbora za notranjo politiko. Po njegovih besedah je razpis referenduma nesmiseln in bo povzročil le stroške, " ki bi jih bilo bolje usmeriti v reševanje gospodarsko-finančnre krize".
Takšne vrste referendumov lahko postanejo "absurden način reševanja plač, ne samo sodnikov, ampak tudi poslancev, učiteljev, zdravnikov", je dejal in dodal, da tako lahko pride tudi do referenduma o tem, da bi imeli vsi enake plače in pokojnine.
Kot je prepričan, je sklicevanje na delavke Mure demagoško. Ob tem je dodal, da so v prejšnji vladi predlagali tudi enkratni dodatek za delavke Mure, ki dobijo 400 evrov, pa takrat tega niso sprejeli. Po njegovem mnenju gre za "pritlehno primerjavo plač visoko usposobljenih sodnikov s slabo plačanimi delavkami v proizvodnji".
Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič je zatrdil, da ni res, da vlagatelji zahteve za referendum niso pripravili odloka o razpisu referenduma. Kot je pojasnil, je že odbor za notranjo politiko dobil v gradivu tudi ta odlok. Nato pa je, tako Jelinčič, "odlok iz spleta DZ izginil neznano kam oz. je izbrisan iz računalniškega sistema".
Po njegovih besedah je ljudstvo razdeljeno, na "koalicijsko in opozicijsko ljudstvo". Pri tem "koalicijsko ljudstvo vsak dan kopni, medtem ko je opozicijskega ljudstva vsak dan več". In to "opozicijsko ljudstvo bo na naslednjih volitvah reklo svoje", je prepričan Jelinčič. Meni, da sedanja vlada "podkupuje sodno oblast s takšnim finančnim sistemom" za zaščito, ko bo izgubila oblast.
Jelinčič je omenil, da se je zakon o povečanju plač sodnikov usklajeval na ustavnem sodišču pri generalni sekretarki Jadranki Sovdat, na sestanku z ministrico za javno upravo Irmo Pavlinič Krebs in državnim sekretarjem na ministrstvu za pravosodje Boštjanom Škrlecem.
Sovdatova pa naj bi se, tako Jelinčič, predhodno dogovorila o tem z ministrom za pravosodje Alešem Zalarjem. Jelinčič je tudi prepričan, da je že dogovorjeno, da bodo ustavni sodniki rekli, da je zahteva za referendum neustavna.
Gvido Kres (SLS) je dejal, da so že v času obravnave novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju opozorili, da bo ta sistem porušil, ne pa uskladil razmerja med plačami v javnem sektorju. Obenem je izpostavil, da namerava vlada dodatno znižati plače javnim uslužbencem, ki nimajo zagotovljenih trajnih mandatov, kot jih imajo sodniki.
Po mnenju Kresa bo povečanje plač sodnikom sprožilo plaz zahtev drugih skupin v javnem sektorju. Pri tem je opozoril, da se je vlada glede sodniških plač pogovarjala s sodniki, glede plač z drugimi v javnem sektorju pa se ne dogovarja.
Kres meni, da so sodniki v privilegiranem položaju, saj imajo trajno zagotovljeno socialno varnost. Časi, tako poslanec SLS, niso primerni za reševanje sodniških plač, saj mnogi "ljudje živijo na robu obupa".
Dejal še, da sicer niso za referendum o sodniških plačah, ne bodo pa podprli sklepa, ker nočejo omejevati pravice do referenduma.
