Opozicija je tako dosegla skupno pet poslanskih mest, vladajoča koalicija pa zgolj tri. Tudi po številu odstotkov je Janez Janša močno premagal Roberta Goloba: po trenutnih rezultatih je SDS dosegla okoli 31 odstotkov glasov, Svoboda pa okoli 22 odstotkov, kar pa niti ni tako hud poraz.
SDS je tudi izboljšala svoj rezultat iz prejšnjih evropskih volitev, ko je s skupno listo z SLS dosegla 26 odstotkov, prav tako je tudi Svoboda dosegla boljši rezultat kot LMŠ pred petimi leti z isto nosilko Ireno Jovevo, ko je prejela okoli 15 odstotkov. Tokrat skupaj z njo v Bruselj odhaja Marjan Šarec, ki se tako poslavlja s položaja obrambnega ministra.
Tudi po številu odstotkov je Janez Janša močno premagal Roberta Goloba: po trenutnih rezultatih je SDS dosegla okoli 31 odstotkov glasov, Svoboda pa okoli 22 odstotkov.
Po drugi strani pa sta precej slabši rezultat dosegli SD in NSI, ki sta obe pristali na okoli 7,7 odstotka glasov; pred petimi leti je SD prejela 18,6 odstotka glasov, NSI pa več kot 11. SD je izgubila enega poslanca, tokrat je Matjaž Nemec, ki je bil nosilec liste, tudi s preferenčnimi glasovi premagal Milana Brgleza. Pri NSI pa v Bruselj odhaja prvak stranke Matej Tonin, ki ga je kot nosilca liste obkrožilo več volivcev kot dosedanjo evropsko poslanko Ljudmilo Novak.
Malo je manjkalo, da bi se v Evropski parlament uvrstila tudi SLS s Petrom Gregorčičem, ki je po zadnjih podatkih dosegla okoli 7,3 odstotka glasov. Če bi sešteli odstotke SDS, NSI in SLS, so skupaj prejeli okoli 46 odstotkov glasov, medtem ko Svoboda, SD in Levica skupaj pa zgolj okoli 34 odstotkov, pri čemer je treba v levo sredino prišteti še Vesno z več kot desetimi odstotki. Poleg tega ima leva sredina na državnozborskih volitvah še večjo zalogo med volivci, ki ne marajo Janše.
Čeprav so v SDS veliki zmagovalci, pa vsi z rezultati gotovo niso zadovoljni. Pričakovano je bila vnovič izvoljena nosilka liste Romana Tomc, prav tako je uspelo njenemu kolegi Milanu Zveru, presenetila pa sta Zala Tomašič in Branko Grims, ki sta vodila zelo močno volilno kampanjo. Prvo je promoviral njen oče Boris Tomašič, šef strankarske televizije Nova24TV, prav tako jo je podprl tudi Pavel Rupar, prvi mož satelitske stranke Glas upokojencev, drugi pa je pridobival glasove skrajno desnega volilnega telesa s protimigrantsko in anti-LGBT agendo, družbo pa so mu delali tudi identitarci in neonacisti. V Evropskem parlamentu bo tako SDS z Grimsom končno pokazala svoj pravi politični obraz.
Desnica pa je doživela poraz na posvetovalnih referendumih, saj so prav na vseh štirih slavili njihovi predlagatelji iz vladne koalicije.
Po drugi strani pa je veliki poraženec v SDS Aleš Hojs, ki je bil tretji na listi, poleg tega ga je prvak Janša preferiral tako, da je na listo dal kar tri kandidate iz Štajerske, ob Zveru še Franca Kanglerja in Franca Breznika, ki so drug drugemu lezli v zelje. Na koncu je vendarle uspelo Zveru, čeprav so ga nekateri že odpisali. Hojs je izvisel že drugič; prvič je pred desetimi leti, ko ga je na skupni listi NSI in SLS s preferenčnimi glasovi prehitel Franc Bogovič, ki je pet let pozneje nastopil na skupni listi SDS in SLS, tokrat pa mu s samostojno listo SLS ni več uspelo.
Desnica pa je doživela poraz na posvetovalnih referendumih, saj so prav na vseh štirih slavili njihovi predlagatelji iz vladne koalicije. Resda je najbolj tesno šlo pri uporabi konoplje za osebno rabo in evtanaziji, kjer ne bo nobeno presenečenje, če bomo šli še enkrat na referendum, ko ju bodo poslanci uzakonili. Letošnjih evropskih volitev se je udeležilo več kot 41 odstotkov volivcev, kar je približno tretjina več kot pred petimi leti.
