Ob obravnavi poročila preiskovalne komisije DZ o izbrisanih koalicijski poslanci vztrajajo, da iz izsledkov preiskave ni mogoče ugotoviti politične odgovornosti pri štetju izbrisanih. To priznava tudi predsednik komisije Robert Hrovat (SDS), ki pa je prepričan, da so dokazali malomarno delo ministrstva za notranje zadeve.
V SD so prepričani, da predlagano poročilo edino ustreza dejanskemu stanju, ki je bilo ugotovljeno med delom preiskovalne komisije. Darja Lavtižar Bebler ob tem opozarja, da je omenjena komisija zelo malo delala, njen predsednik pa je odločitev o zaključku njenega dela sprejel samovoljno, pri čemer je predlagal poročilo, ki ne ustreza dejanskim izpovedbam prič.V poslanski skupini SDS pa so prepričani, da je šlo pri zadnjem štetju izbrisanih za veliko malomarnost ministrstva za notranje zadeve, zato menijo, da so ugotovitve, ki so opredeljene v ločenem mnenju, tudi točne in izhajajo iz pričanj in iz pisne dokumentacije. Predsednik komisije Robert Hrovat sicer priznava, da neposredne politične odgovornosti niso ugotovili, so pa nedvomno ugotovili malomarno delo.
Anton Anderlič (LDS) poudarja, da preiskovalna komisija neposredne odgovornosti nosilcev političnih funkcij ni ugotovila oziroma je ni bilo. Tako ni bilo politično motiviranega štetja in ni bilo prirejanja podatkov, ki so bili pridobljeni s pregledom evidenc in štetja, na osnovi katerih bi lahko sklepali, da je šlo za naklepno dejanje uslužbencev ali političnih funkcionarjev ministrstva za notranje zadeve, opozarja.
Tudi Franco Juri (Zares) opozarja, da na podlagi zaslišanj prič nihče ni mogel dokazati tistega, zaradi česar je bila komisija ustanovljena, torej politične odgovornosti za prirejanje števila izbrisanih, kar izhaja tudi iz ločenega mnenja opozicijskih poslancev. Tem Juri tudi očita, da poskušajo zamegliti bistvo problema, to pa je, da se je s samim izbrisom zgodila ogromna krivica.
Končno poročilo bodo podprli poslanci DeSUS, saj bo tako po besedah Antona Urha po 20 letih končno zaključeno sramotno poglavje slovenske zgodovine. Komisija po njegovih besedah ni ugotovila nobene politične odgovornosti za prirejanje ali politično motivirano povečanje števila izbrisanih.
Za poslanca SLS Janeza Ribiča pa je poročilo preiskovalne komisije pričakovano, glede na večino, ki jo ima koalicija v njej. Poslanci SLS sicer dopuščajo možnost, da ni šlo za namerno neutemeljeno povečevanje števila ljudi, kljub temu pa je šlo za nedopustno dejanje, poudarja Ribič.
Poslanec SNS Silven Majhenič pa se spričo predlaganega poročila sprašuje, "čemu potem toliko neproduktivnih razprav in hude krvi v državnem zboru". "Kdo je imel pravzaprav interes, da zadevo prikaže drugače, kot je bilo dejansko res, in nenazadnje, komu je pravzaprav to koristilo."
Poročilo, o katerem bodo odločali poslanci, je sicer sprejela koalicijska večina članov preiskovalne komisije, v njem pa ugotavlja, da ni bilo ugotovljene nobene politične odgovornosti pri štetju izbrisanih in da je komisija zaključila delo.
S tem se ne strinjajo opozicijski poslanci, ki so k poročilu priložili ločeno mnenje z ugotovitvami, ki jih je v svojem predlogu končnega poročila zapisal predsednik komisije Robert Hrovat. To po mnenju poslancev SDS, SLS in SNS dokazuje, da je prišlo do neutemeljenega povečanja števila izbrisanih zaradi nestrokovnega dela ministrstva za notranje zadeve.