SDS: Javni linč Janše pred sojenjem; Delo prikraja navedbe iz avstrijske obtožnice

V poskusu, da se Janeza Janšo za vsako ceno poveže s celotno zadevo, je očitno dovoljeno potvarjati tudi sicer lahko preverljiva očitna dejstva, se je stranka SDS odzvala na poročanje Dela o avstrijski obtožnici. "Jože Zagožen leta 2005 in kasneje ni bil ne desna roka Janeza Janše, ne poslanec, ne tajnik SDS," opozarjajo v SDS na napačne navedbe v obtožnici in na spreminjanje navedb v Delovem prevodu obtožnice.

Izjavo SDS objavljamo v celoti:

Dr. Jože Zagožen leta 2005 in kasneje ni bil ne desna roka Janeza Janše, ne poslanec, ne tajnik SDS.

Slovenski mediji z velikim pompom objavljajo avstrijsko obtožnico v zadevi Patria. Razumemo vlogo medijev pri obveščanju javnosti, dokler gre za korektno poročanje, raziskovanje ali komentiranje. Upoštevati pa je treba dejstvo, da ima svoje interese ob tem politična konkurenca, ki želi z objavljanjem obtožnic ustvarjati vtis krivde, še predno se o njih izreče sodišče. Predstavnik avstrijskega sodstva je za javnost pojasnil, da je objava obtožnic pri njih kaznivo dejanje. Izvedeli smo tudi, da je avstrijsko tožilstvo slovenskemu poslalo en izvod obtožnice. Javno sprašujemo slovensko in avstrijsko tožilstvo, ali bodo o nezakoniti odtujitvi obtožnice izvedli preiskavo in kdaj?

Novinar Dela Dejan Karba se je na sestanku s kriminalističnim inšpektorjem Kajem Bjorqvistom dne 20.11.2009 pohvalil, da ima vir informacij v slovenskem uradu na vrhovnem državnem tožilstvu oziroma na državnem tožilstvu Ljubljana. Razlog njegovega razkrivanja svojih virov tujim preiskovalcem je bil po našem mnenju v poskusu, da svojim domnevam in insinuacijam da večjo težo. Svojo zgodbo o financiranju SDS pa je kasneje utemeljil ravno na sestanku s tujimi preiskovalci. Delo je bilo zato obsojeno zaradi navajanja neresničnih trditev.

Objava prevoda avstrijske obtožnice v Delu je prav tako opozorila na nenavadno dejstvo. Med prevodom Dela in prevodom drugih medijev je prišlo do pomembnih razlik. Delo navaja, da "prek njegovega posrednika dr. Jožeta ZAGOŽNA, osebnega prijatelja Ivana »Janeza« JANŠA", drugi mediji ta del obtožnice prevajajo širše, kot "prek njegovega posrednika dr. Jožeta ZAGOŽNA, osebnega prijatelja Ivana »Janeza« Janše in tedanjega poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije".

Najmanj, kar je treba pričakovati od Dela, je korekten prevod brez potvarjanja, brez dodajanja ali odvzemanja vsebine. Ali je Delo navedbo o Zagožnu kot poslancu namerno izpustilo, da ne bi to kvarilo verodostojnosti drugim navedbam? Navedba v avstrijski obtožnici, da je bil Jože Zagožen leta 2005 poslanec je povsem nerazumljiva, ker enostavno ne drži. Govori pa sama po sebi o »globini« poznavanja politične situacije v Sloveniji s strani različnih lobistov, ki so skušali zaslužiti v poslu s Patrio in katerih trditve avstrijsko tožilstvo enostavno povzema. Od avstrijskega tožilstva bi pričakovali resnejše preverjanje tako enostavnih dejstev.

Še več, obtožnica po prevodu v nadaljevanju vsebuje trditev (povzeto po MMC), da "V času tega sestanka je bil dr. ZAGOŽEN desna roka Ivana »Janeza« JANŠE, poslanec v državnem zboru in tajnik stranke SDS. Anton KRKOVIČ je bil brigadir slovenske vojske, Ivan ČRNKOVIČ pa direktor podjetja Rotis d.o.o." Dr. Jože Zagožen ni bil ne desna roka Janeza Janše, ne poslanec, ne tajnik SDS. Tožilstvo si takšnih osnovnošolskih napak ne bi smelo privoščiti. Za Antona Krkoviča je navedeno, da naj bi bil novi načelnik generalštaba Slovenske vojske, kar prav tako ni res.

Celotna obtožnica v tem delu boleha tudi za izvorno logično napako, ki se ji reče mednarodni javni razpis. Oborožitev in vojaška oprema sta se v Sloveniji do nastopa vlade Janeza Janše kupovali brez javnih razpisov, po tajnem postopku. Če bi vlada ali njen predsednik želela delovati koruptivno, potem bi najbrž že na začetku vplivali na ministrstvo za obrambo, da izpelje nakup osemkolesnikov preko posebne vladne komisije in po tajnem postopku, kot se je to delalo do leta 2005. Vendar se to ni zgodilo in postopek je v celoti izpeljalo ministrstvo za obrambo. Predsednik vlade se vanj ni nikoli vmešal, pogodbo je podpisal minister za obrambo, vlada pa o njej ni odločala. Kaj bi torej lobisti finske Patrie lahko sploh dobili v zameno za podkupnino oziroma njeno obljubo?

Postavlja se vprašanje, kakšen je namen spregleda očitnih dejstev in vključitve nekaterih neresničnih navedb in zakaj jih je institucija, kot je avstrijsko tožilstvo, vključilo v obtožnico. Odgovor je en sam. V poskusu, da se Janeza Janšo za vsako ceno poveže s celotno zadevo, je očitno dovoljeno potvarjati tudi sicer lahko preverljiva očitna dejstva. Računajoč seveda na javni linč še pred sojenjem, kajti na samem sojenju je mogoče takšne laži zelo enostavno zavrniti.