Sašo Hribar - dvorni zabavljač predsednikov in tajkunov

Politika se Sašu Hribarju gabi, a ni mu bilo pod častjo nastopati za stranke v volilnih kampanjah in se zdaj prilizovati predsedniku države Danilu Türku. Agitiral je še za propadle zakone, zabaval je tajkune in z nergal čez šefe na RTV, ki so leta prenašali, da je vlekel plačo le za Radio Ga-Ga in izginjal na večmesečna potovanja. Zdaj je še v oddaji, ki je njegov zaščitni znak, ostal osamljeni in izgubljen lokalni heroj, saj so mu pobegnili skoraj vsi kolegi imitatorji.

Vlogo  podjetja Hribar in Ga-Ga, na katerega se je lahko doslej stekal sponzorski denar najbolj znanih podjetij v večinski lasti države, od Mercatorja, Mobitela, Zavarovalnice Triglav do Petrola, je ob zadnjem radijskem projektu Saša Hribarja Heroji za vse čase prevzelo novo in širši javnosti neznano podjetje Birt Marketing iz Velenja. Za zdaj je še vedno zavito v meglo, kakšne finančne koristi si lahko od projekta, ki poteka pod pokroviteljstvom predsednika republike, obeta RTV Slovenija. Ali bo spet vse zastonj, in to samo zato, da bodo zaslužili izbrani posamezniki, ki slišijo na ime Sašo Hribar?

»Nimam več svojega podjetja, saj nisem imel več prilivov,« nam je v pogovoru povedal radijski voditelj Sašo Hribar, kar sicer drži le deloma. Iz podjetja je izstopil septembra 2009, je pa glavna lastnica podjetja, ki je registrirano na istem naslovu, kjer živi Sašo Hribar, še vedno njegova življenjska sopotnica Andreja Krevs. Podjetje je lani imelo čisti prihodek od prodaje v višini 31.106 evrov in je še vedno ustvarilo bilančni dobiček v višini 12.588 evrov.

Je pa res, kot je priznal Sašo Hribar, da je za njegove nastope manj zanimanja kot poprej, ker prihajajo mlajši nastopajoči. To je med drugim tudi posredno omenil na Pomp forumu 20011, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica, ko je zbranim dejal: »Vesel sem, če me še kdo pokliče po petdesetem.«

Na Gospodarsko zbornico ga je seveda povabil nihče drug kot njegov dobri prijatelj Igor Savič, sedanji odgovorni urednik Glasu gospodarstva. Nekoč je bil pomočnik radijskega direktorja in v dobrih starih časih najbolj zaslužen za to, da je Sašo Hribar dobil redno službo na nacionalnem radiu in da se mu je tam tudi vseskozi dobro godilo.

Umrli liki in pobegli imitatorji
Da so nastopi Saša Hribarja vedno manj zanimivi, so nam v pogovoru povedali tudi drugi sogovorniki. Razlog pa ni samo v tem, da Hribar poskuša »prodajati« vedno iste in vedno bolj dolgočasne domislice o svojih minulih ertevejevskih dogodivščinah iz znanega bifejčka Bangladeš, v katerem se je zaradi podpisa pogodb sestajal z glavnimi radijskimi in televizijski šefi in direktorji, temveč tudi v tem, da so mu pobegnili najpomembnejši imitatorji, ki so najbolj pritegnili večino zbrane publike.

Hkrati so mu umrli že skoraj vsi liki, od Gobarja Dolanca, ki ga je Hribar obiskal v Gozdu Martuljku, do dr. Janeza Drnovška. Izginil je glavni imitator Šarc, saj je prevzel naloge župana Kamnika, pa Godler in Artač, in tako je Hribar kot kakšen osamljeni in izgubljeni lokalni heroj ostal na čistini skoraj povsem sam; tolaži ga lahko le še imitator Salome Jure Mastnak.

VEČ V TISKANI IZDAJI