Fakin je premierja Šarca namreč danes obvestil, da se njegovo zdravstveno stanje izboljšuje prepočasi. Šarec je odstop sprejel in že dopoldne v DZ napovedal, da bodo v LMŠ, ki jo vodi in iz kvote katere je bil Fakin, zagotovili novega kandidata za ministra in poskrbeli, da bo v čim krajšem času resor deloval v polni meri.
Tudi politika in stroka sta v odzivih na Fakinov odstop izpostavljali, da je novega ministra treba najti čim prej, saj da so izzivi v zdravstvu veliki, nekatere reforme pa nujne.
Pozno popoldne pa je Šarec sporočil, da se je odločil za Šabedra, ekonomista, ki je v začetku lanskega leta brez izkušenj v zdravstvu prevzel vodenje največje slovenske bolnišnice.
Za zdaj še aktualni minister Samo Fakin - funkcija mu bo prenehala, ko se z odstopom seznani DZ - izbire Šabedra ni želel komentirati. Tudi Šabeder se javno še ni oglasil.
Če bo hitra izbira Šarca poskrbela za to, da ministrstvo po odstopu Fakina ne bo dolgo brez vodstva, pa bodo novega prvega moža zdaj morali iskati v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana. Pretekle izkušnje kažejo, da ne gre za lahko nalogo. Generalni direktorji v UKC Ljubljana so se v preteklih letih menjavali precej pogosto. Šabeder je bil namreč 13. človek na čelu UKC Ljubljana v zgodovini in šesti v zadnjih desetih letih.
Nasledil je Andraža Kopača, pred slednjim pa je bil UKC več kot dve leti brez generalnega direktorja s polnimi pooblastili. Kot v. d. so jo vodili Brigita Čokl, Andrej Baričič in Simon Vrhunec. Slednji namreč po štirih letih, ko je UKC vodil kot generalni direktor s polnimi pooblastili, ni dobil soglasja vlade za nov mandat.
Odzivi na Šabedrovo kandidaturo so za zdaj skromni. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je ocenil, da si je Šabeder nabral praktične izkušnje na področju zdravstva kot generalni direktor UKC Ljubljana in da je pomembno, da je predsednik vlade hitro predlagal novega kandidata za ministra za zdravje.
Šabedru je zaželel uspešno delo na zahtevnem zdravstvenem resorju, Fakinu pa hitro in uspešno okrevanje.
V SD so za STA navedli, da glede na to, da predlagani kandidat Šabeder vodi največjo zdravstveno ustanovo v državi, verjamejo, da je seznanjen z izzivi zdravstva ter da se bo, če ga bo DZ potrdil, nemudoma lotil nakopičenih težav slovenskega zdravstva. Ob tem so so navedli še, da se zdravstvo sooča z resnimi težavami in potrebuje polno in operativno vodstvo.
Od zdravstvenih deležnikov so se za zdaj na predlog Šabedra odzvali le v sindikatu družinskih zdravnikov Praktikum, ki bodočemu ministru za zdravje želijo vse dobro, "žal pa ocenjujejo, da koalicijska pogodba ne omogoča nujne reforme, ne glede na to, kdo je minister". Kot je v kratkem odzivu še zapisal predsednik sindikata Igor Muževič, Šabedrovega dela v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana ni mogoče ocenjevati, ker zakonodaja menedžerjem ne omogoča, da aktivno vplivajo na delovanje bolnišnic.
Šabedru se torej po dobrem letu dni na čelu največje zdravstvene ustanove v državi obeta skok še na mesto ministra za zdravje. Tam ga čakajo izzivi, povezani predvsem s financiranjem zdravstva, organizacijo zavodov in staranjem prebivalstva.
Šabedrovo ime je v zdravstveno sfero konec leta 2017 sicer priletelo kot strela z jasnega. Ekonomist, ki je dotlej vodil Semenarno Ljubljana, je krmilo največje bolnišnice z okoli 8000 zaposlenimi s podporo takrat vodilne v vladi SMC prevzel januarja 2018 kot vršilec dolžnosti, sredi februarja pa je dobil polni mandat.
Ko je prevzel vodenje UKC od predhodnika Andraža Kopača, je med ključnimi prioritetami naštel skrb za bolnike, zagotavljanje podlage za nadaljnjo nemoteno delovanje zavoda, dobre medsebojne odnose, sodelovanje, enakopravno obravnavo vseh zaposlenih, pripravo srednjeročnega načrta, identifikacijo ključnih žarišč in pripravo ukrepov za sanacijo ter umestitev zavoda na evropski in svetovni zemljevid. S svojim programom je prepričal tudi zaposlene v UKC.
V tem času se je Šabeder soočal predvsem s sanacijo poslovanja UKC. V lanskem letu je UKC posloval z dobrimi 23 milijoni evri izgube, kar je deset milijonov evrov manj kot v letu 2017, ko je izguba znašala 33,5 milijona evrov. Po prejetju skoraj 80 milijonov evrov sanacijskih sredstev iz proračuna pa so v UKC lani na papirju zabeležili 46,4 milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki.
V letu 2018 so v ljubljanskem UKC izvedli za dobrih osem milijonov evrov sanacijskih ukrepov, največ, okoli dva milijona evrov, so ustvarili pri stroških vzdrževanja, pri realizaciji delovnega programa in pri izboljšanju obračuna storitev do zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Dokončnih usmeritev za poslovanje UKC v letošnjem letu vodstvena ekipa še ni izoblikovala. Imajo pa, kot je nedavno pojasnil Šabeder, oblikovana izhodišča za kadrovski načrt, ki predvideva stanje števila zaposlenih, kot je bilo konec leta 2017. Torej znižanje za približno 130 ljudi in izravnan poslovni rezultat.
Drug večji izziv je bilo urejanje področja otroške srčne kirurgije. Zaradi zagotovil vodstva UKC, da so uspeli vzpostaviti stabilen in varen program otroške srčne kirurgije, se je aktualna vlada odločila za ukinitev Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni. V UKC pa so januarja znova ustanovili center za obravnavo bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami. Letos v UKC načrtujejo od 80 do 100 operacij bolnikov s prirojeno srčno napako.
Šabeder je sicer Ptujčan. Rojen je bil leta 1970, po izobrazbi pa je ekonomist; diplomiral je na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Po študiju je ostal v Ljubljani in tam gradil kariero, večinoma se je ukvarjal s področji vele- in maloprodajne trgovine, marketinga in financ.