Poslanka NSi Iva Dimic je namreč v poslanskem vprašanju ocenila, da se je vlada resnosti grožnje izbruha epidemije novega koronavirusa v Sloveniji zavedla šele potem, ko je bil ta odkrit v Italiji in je tam zahteval že prve žrtve. V Sloveniji so zato nastajali številni dvomi, "ki pa jih kot predsednik vlade niste pravočasno zajezili", je dejala.
Šarec je v odgovoru spomnil, da se je kmalu potem, ko so se v Italiji srečali s prvimi primeri koronavirusa in prvimi smrtnimi žrtvami, sestal sekretariat Sveta za nacionalno varnost, kjer so bili navzoči vsi, "ki kar koli pomenijo v sistemu zaščite in reševanje ter varovanja zdravja". Koordinacijska skupina za obvladovanje nalezljivih bolezni v zdravstvu se po njegovih besedah redno sestaja, predstavniki ministrstva za zdravje so se srečali tudi s predstavniki bolnišnic. "Nikakor torej ne morete reči, da se nič ne dogaja," je dejal.
Javnost po njegovih besedah dnevno obveščajo, ali je v Sloveniji že zaznana okužba s koronavirusom, s tem pa nameravajo nadaljevati vsaj, "dokler bo ta vlada v funkciji".
Glede morebitnega zaprtja mej, kar je kot eno od možnosti napovedal teden dni nazaj, je povedal, da se je minister za zdravje, ki opravlja tekoče posle, Aleš Šabeder pretekli teden udeležil sestanka z zdravstvenimi ministri sosednjih držav, na katerem so med drugim sklenili, da naj meje sosednjih držav ostanejo odprte, vsaj dokler države ne sprejmejo kakšne drugačne odločitve. Dogovorjeno je tudi bilo, da si bodo države delile informacije o potnikih, ki potujejo na okužena območja, potekale bodo tudi redne konference na ministrski ravni.
Ponovil je, da načrti o tem, kako ukrepati, ko se pojavijo prve okužbe, obstajajo. Med drugim je za okužene predvidena karantena, če bi prišlo do širših razsežnosti okužbe, pa se vključita Civilna zaščita in vojaška saniteta.
Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan je ob robu slovesnosti ob dnevu civilne zaščite na Brdu pri Kranju dejal, da bi se po načrtu za kužne in nalezljive bolezni Civilna zaščita aktivirala po razglasitvi epidemije in na predlog ministra za zdravje. Njena naloga bi bila zagotavljanje pomoči zdravstvu, npr. s kontejnerji, prostori in zaščitnimi sredstvi. Nekatere ukrepe, ki jih predpisuje ministrstvo, sicer izvajajo že zdaj, je dejal.
Dimičevo je v poslanskem vprašanju med drugim zanimalo, kdo odloča, katere ljudi se bo testiralo. Čudno se ji namreč zdi, da do zdaj v Sloveniji še nismo zaznali nobene okužbe, zato se ji poraja dvom, ali res opravljamo vsa testiranja. Postregla je s primerom družine, ki je po vrnitvi s počitnic v Italiji želela preventivno testirati otroka, a jim je bilo rečeno, da testiranje ni potrebno, dokler otroci ne kašljajo.
"Za testiranja je odgovorna stroka, pri čemer vsa koordinacija poteka preko ministrstva za zdravje. V kolikor se ljudje želijo testirati, mora biti to tudi zagotovljeno," je odgovoril.
Poslansko vprašanje Šarcu je postavil še poslanec SNS Dušan Šiško, ki ga je zanimalo, kako je zavarovana odgovornost v primeru jedrske nesreče v Nuklearni elektrarni Krško (Nek).
Po besedah Šarca je odgovornost zavarovana z zavarovalno polico, ki sta jo sklenila Nek in Pool za zavarovanje in pozavarovanje jedrskih nevarnosti. Pri tem najvišji znesek za odgovornost uporabnika za škodo, ki jo je povzročila jedrska nesreča, znaša okoli 170 milijonov evrov. V primeru, da bi škoda presegla ta znesek, je za škodo dodatno odgovorna država v višini okoli 29 milijonov evrov. Če tudi ta sredstva ne bi zadoščala, škodo dodatno skupaj krijejo vse pogodbenice bruseljske dopolnilne konvencije, in sicer v višini okoli 144 milijonov evrov,. je povedal.
Poslanca je tudi zanimalo, kako kaže z gradnjo skladišča jedrskih odpadkov in ali bo sredstva zanj prispevala tudi Hrvaška. "Odlagališča po mojem mnenju ne bomo mogli zgraditi s Hrvaško, ampak bomo mogli sami zagristi v ta problem, sicer nas bo čas prehitel," je odgovoril.
Šarec je na poslanska vprašanja odgovarjal zadnjič v vlogi aktualnega predsednika vlade, saj naj bi DZ predvidoma v torek potrdil njegovega naslednika, predsednika SDS Janeza Janšo.
